Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (3.155-3.254)

  1. počı̑tək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.
  2. počítən, -tna, adj. Rast-: počı̑tna ura, Cig.; počitni dan, DZ.
  3. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  4. počútən, -tna, adj. sinnlich, Cig., C.; počȗtna naslada, LjZv.
  5. počvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = početveriti, Z.
  6. podarı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Jan., Nov., nk.
  7. podȃtək, -tka, m. die Angabe, Cig. (T.); podatki, die Daten, Cig. (T.), C., DZ., nk.
  8. podátən, -tna, adj. 1) freigebig, Z., Navr. (Spom.), BlKr.- Navr. ( LjZv.); — 2) geschmeidig, Z., Vrt.; — mild ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  9. podcẹ́stən, -stna, adj. unter der Straße befindlich: podcẹ̑stne sopotnice = podrovi, die Straßencanäle, Levst. (Cest.).
  10. poddružı̑təv, -tve, f. die Unterordnung, Jan.
  11. podẹlı̑tən, -tna, adj. = podelitvən, Cig.
  12. podẹlı̑təv, -tve, f. die Verleihung, Cig., Jan., nk.; p. službe, privilegija, Cig.; — die Mittheilung: p. toplote, Sen. (Fiz.); — die Ausspendung, die Verabreichung, Cig., Jan.
  13. podesetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verzehnfachen, Cig.
  14. podjarmı̑telj, m. der Unterjocher, SlN.
  15. podję́tən, -tna, adj. unternehmend, nk.
  16. podkupı̑təv, -tve, f. die Bestechung, DZ.
  17. podləstə̀v, -tvè, f. der Nasenfisch (cyprinus nasus), C., Frey. (F.); — prim. podust.
  18. podlẹ̑tək, -tka, m. der Vorsommer, Jan.
  19. podlẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Mur., vzhŠt.- C., Svet. (Rok.).
  20. podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.- Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).
  21. podlı̑stək, -stka, m. das Feuilleton, C., nk.; — pogl. listek 2).
  22. podmę̑tək, -tka, m. 1) die Watte, Rib.- Cig.; podmetki, Wattierungen, C.; — 2) das Unterschiebsel, Jan. (H.).
  23. podmę́tən, -tna, adj. subjectiv, Cig. (T.), C.; podmę̑tni rek, der Subjectsatz, Cig. (T.); — prim. 2. podmet 3).
  24. podmę̑tenəc, -nca, m. = 1. podmet, C., Gor.
  25. podmę̑tenica, f. = podmetenec, C., Idrija, (-tanica, Cig., Jan.).
  26. podmítən, -tna, adj. bestechlich, Jan. (H.).
  27. pòdmǫ́jstər, -stra, m. der Geselle, Jan., C.; — der Polierer (Polier), Cig.; — orožji p., der Unterwaffenmeister, DZ.
  28. podnẹ̑tək, -tka, m. der Zunder, Dict., Cig., C.
  29. podnǫ́htən, -tna, adj. unter dem Fingernagel befindlich: vse do podnohtnega, alles bis zur geringsten Sache, nk.
  30. podolgovȃtəc, -tca, m. das Oblong ( math.), Cig. (T.).
  31. podpetəčnják, m. der Schuhabsatznagel, C.
  32. podpę̑tək, -tka, m. der Schuhabsatz, Z.
  33. podpirȃtelj, m. der Unterstützer, der Förderer, nk.
  34. podpirȃteljica, f. die Unterstützerin, die Fördrerin, nk.
  35. podplátən, -tna, adj. Sohlen-: podplȃtnọ usnje, das Sohlenleder, Cig.
  36. podpołnı̑təv, -tve, f. die Ergänzung, Levst. (Močv.).
  37. podpȓtək, -tka, m. = podpornja, der Stützpfeiler, C., M.
  38. podrȃstək, -stka, m. 1) der Nachwuchs, der Wiederwuchs, Jan.; — 2) ein wilder Trieb, ein leerer Schoss an einem Fruchtbaum, (-sek) Cig.
  39. pòdravnȃtelj, m. der Subdirector, der Vicedirector, nk.
  40. podstȃtən, -tna, adj. substantiell, Cig. (T.); Grund-, ogr.- C.; wesentlich, C.
  41. podstavı̑təv, -tve, f. die Substitution: službena p., die Dienstessubstitution, DZ.
  42. podstę̑brje, n. der Säulenfuß, Cig.; (podstebrije), Cig. (T.).
  43. podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Koborid- Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.- Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.
  44. podstẹ̑nski, adj. k podstenju spadajoč, C.
  45. podstẹ̑nščina, f. ilovica, iz katere je tlak podstenski, C.
  46. podtečȃjen, -jna, adj. unter dem Pole befindlich, Cig.
  47. podtę̑čnica, f. die Subtangente, Cig. (T.).
  48. podtəkníti, -táknem, vb. pf. 1) darunter stecken; ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; p., einheizen, aufheizen, C.; pod uho p., etwas liegen lassen, unbeachtet lassen, Cig.; p. besedico, ein Wort hinwerfen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes an die Stelle des Echten) unterschieben, Mur., Cig., Jan.; podtaknjeno otroče, Cig.; — p. komu kaj, jemandem etwas unterschieben o. andichten, ihn dessen fälschlich beschuldigen, Cig.; — einen Vorwurf machen, C.
  49. podtẹ́me, -mena, n. das Hinterhaupt, Mur.- Cig.
  50. podtę́ža, f., Cig., pogl. podtežilo.
  51. podtežílọ, n. der Ballast, DZ.
  52. pòdučı̑telj, m. der Unterlehrer, nk.
  53. podvı̑tək, -tka, m. 1) na kar se ( n. pr. sukanec) navije, der Knäuelpfropf, C., Z., Poh.; — 2) = svitek, der Tragkranz, Z., Valj. (Rad); — 3) das Eingebogene, der Einbug, Z.
  54. podvojı̑təv, -tve, f. die Verdoppelung, nk.
  55. podvrȃtəc, -tca, m. = podvratek, Cig.
  56. podvrȃtək, -tka, m. die Wamme (des Rindes), Cig.
  57. podvzę́tən, -tna, adj. = podjeten, unternehmend, Jan., nk.
  58. poglavítən, -tna, adj. Haupt-, hauptsächlich; poglavitni grehi; poglavitna reč.
  59. pognetę́nəc, -nca, m. das vom Teigreste gemachte Brot, Z.
  60. pogodı̑təv, -tve, f. die Abmachung, DZ.
  61. pogółtən, -tna, adj. 1) habsüchtig, Z., Bes.; — 2) Elisions-: pogȏłtno znamenje, Mur.
  62. pogǫ́stən, -stna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  63. pogostı̑təv, -tve, f. die Bewirtung, nk.
  64. pogozdı̑telj, m. der Bewalder: p. Krasa, SlN.
  65. pogozdovȃtelj, m. der Bewalder, nk.
  66. pogubı̑telj, m. der Verderber, der Vernichter, C., nk.
  67. pohitę́, adv. eilig, C.
  68. pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.
  69. pohitẹ́vati, -am, vb. impf. ura pohiteva, die Uhr geht zu schnell, Z.
  70. pohǫ̑stən, -stna, adj. im Wald befindlich, Wald-: pohostna steza, der Waldpfad, Šol.; pohostni hudiček, das Waldteufelchen, Bes.
  71. pohótən, -tna, adj. lüstern, begehrlich, wohllüstig; p. človek; pohotno gledati koga.
  72. pohotẹ̑nje, n. das Gelüste, C.; hudo pohotenje, hude želje in pohotenje, Krelj.
  73. pohotẹ̑nstvọ, n. = pohotenje, kajk.- Valj. (Rad).
  74. pohotẹ́ti, -hǫ́čem, vb. pf. begehren, verlangen, C., M.; — p. se, gelüsten, Cig. (T.); dokler bi se mu pohotelo, solange es ihm belieben würde, LjZv.
  75. pohtẹ̑vica, f. die Velleität, Cig. (T.).
  76. poistinı̑təv, -tve, f. die Constatierung, DZ.
  77. pojȃtəv, -tve, f. die Brunft, C., Z.
  78. poję́tən, -tna, adj. begreiflich, Cig. (T.); — stsl.
  79. pokaznı̑təv, -tve, f. die Bestrafung, DZ.
  80. pokladȃtelj, m. der Übergeber (kdor kaj izroči beležniku v oddajo ali ostavo), DZ.
  81. poklonı̑təv, -tve, f. die Darbringung, Jan.; die Schenkung, nk.; prim. pokloniti 2).
  82. pokorı̑tev, -tve, f. die Bestrafung, Jan., C.
  83. pokostən, -stna, adj. Firnis-, Jan. (H.).
  84. pokǫ́tən, -tna, adj. Winkel-, Cig., Jan.; pokotna pridiga, eine Winkelpredigt, Trub.; pokǫ̑tni sodnik, der Winkelrichter, V.-Cig.; pokotni pisač, der Winkelschreiber, Cig.
  85. pokristjanı̑təv, -tve, f. die Christianisierung, Navr. (Kop. sp.).
  86. pokrovı̑telj, m. der Protector, der Schirmer, der Schirmherr, Jan., Nov., nk.; — rus.
  87. pokrovı̑teljica, f. die Protectorin, nk.; — prim. pokrovitelj.
  88. pokrovı̑teljski, adj. Protectors-, nk.; Schutz-: pokroviteljska vlada, die Schutzherrschaft, C.; — prim. pokrovitelj.
  89. pokrovı̑teljstvọ, n. das Protectorat, die Protectorswürde, nk.; — rus.
  90. polagȃtelj, m. kdor kaj polaga: p. kavcije, der Cautionsleger, DZ.
  91. polastı̑telj, m. der Besitzergreifer, Jan. (H.).
  92. polẹ́tən, -tna, adj. Sommer-; sommerlich; polẹ̑tna vročina, obleka; p. hoditi, sommerlich gekleidet einhergehen, C.
  93. polẹ́tənski, adj. sommerlich, Cig., Jan., C.
  94. polẹ́tẹšnji, adj. im Sommer stattfindend: poletešnje delo, die Sommerarbeit, Nov.- C.
  95. poletẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig fliegen, einen Flug thun; kvišku p.; poletim, ich werde fliegen.
  96. polfúntən, -tna, adj. halbpfündig, Cig., Jan.
  97. politēhničən, -čna, adj. polytechnisch.
  98. politēhnika, f. die Polytechnik.
  99. politēhniški, adj. polytechnisch.
  100. politeīzəm, -zma, m. mnogoboštvo, der Polytheismus, Cig. (T.).

   2.655 2.755 2.855 2.955 3.055 3.155 3.255 3.355 3.455 3.555  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA