Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (301-400)

  1. tənčíčən, -čna, adj. fein (vom Gespinst), C.
  2. tənčı̑čnik, m. der Flor, Mur., Cig., Jan.
  3. tənčína, f. 1) die Feinheit ( z. B. des Gewebes), Cig., Jan.; — 2) die Weiche am menschlichen o. thierischen Körper, BlKr.; — 3) seichter Boden, Z., UčT.
  4. tę̑nda, f. = ranta, BlKr.- DSv.
  5. tendēnca, f. namera, die Tendenz, nk.
  6. tendencijōzən, -zna, adj. nameren, tendenziös.
  7. tendēnčən, -čna, adj. Tendenz-: tendenčni roman, der Tendenzroman, LjZv.
  8. tə̀nəhən, -hna, adj. dünn und zart, Habd.- Mik.; t. oblaček, Zora.
  9. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  10. tenę̑t, m. = tenetva, das Spiegelnetz, Ljub.
  11. tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
  12. tenę̑tva, f. = lovnica, das Spiegelnetz, BlKr.
  13. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
  14. təníca, f. die Flachsseide (cuscuta), M., C.
  15. tənílọ, n. der Teig (šaljivo), C.; tenila imamo, pa mazila ne, da bi gibanice pekli, Fr.- C.
  16. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Kras- Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  17. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  18. tẹnjekàz, -káza, m. der Schattenzeiger, Jan. (H.).
  19. tənkǫ̑ča, f. die Dünnheit, C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  20. tənkočútən, -tna, adj. feinsinnig, Cig.
  21. tənkočútnost, f. der Feinsinn, Cig.
  22. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.
  23. tənkokljȗnəc, -nca, m. der Dünnschnäbler, Cig., Jan.
  24. tənkokǫ́žən, -žna, adj. feinhäutig, Mur., Cig., Jan.
  25. tənkolàs, -lása, adj. feinhaarig, Cig., Jan.
  26. tənkolìst, -lísta, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  27. tənkonítən, -tna, adj. dünnfädig, Cig.
  28. tənkonòg, -nǫ́ga, adj. dünnbeinig, Cig., Jan.
  29. tənkonogàt, -áta, adj. dünnbeinig, Jan.
  30. tənkonǫ́žən, -žna, adj. dünnfüßig, Jan., nk.
  31. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  32. tənkoskŕbən, -bna, adj. sehr sorgfältig, Vrtov. (Vin.).
  33. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
  34. tənkọ̑st, f. 1) die Dünnheit; — die Feinheit; — 2) die Genauigkeit, Cig.
  35. tənkostébrn, adj. feinsäulig, Cig.
  36. tənkóta, f. = tenkost.
  37. tənkoùh, -úha, adj. feinhörig, Cig.
  38. tənkovẹ́stən, -stna, adj. gewissenhaft, nk.
  39. tənkovẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit, nk.
  40. tənkovína, f. ein dünner Zeug, Jurč.
  41. tənkovràt, -vráta, adj. dünnhalsig, Cig., Jan.
  42. tənkovrátən, -tna, adj. dünnhalsig, Cig.
  43. tenōr, -rja, m. die hohe Männerstimme im Gesang, der Tenor.
  44. tenorīst, m. der Tenorist.
  45. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  46. teogonı̑ja, f. bogorodje, die Theogonie.
  47. teokratı̑ja, f. bogovladje, die Theokratie.
  48. teokrātski, adj. bogovladen, theokratisch.
  49. teolōg, m. bogoslovec, der Theolog.
  50. teologı̑ja, f. bogoslovje, die Theologie.
  51. teolōški, adj. bogoslovski, theologisch, nk.
  52. teorēm, m. znanstven učni stavek, das Theorem.
  53. teorētičən, -čna, adj. kar je po teoriji, theoretisch.
  54. teorētik, m. der Theoretiker.
  55. teorētiški, adj. theoretisch, Cv.
  56. teorı̑ja, f. znanstveni učni stavki kake vednosti, die Theorie.
  57. teorı̑jski, adj. theoretisch, Žnid.
  58. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.- Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
  59. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  60. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
  61. tepačíšče, n. = toporišče, C.
  62. tépast, adj. 1) thöricht, Z.; — 2) zu wenig aufgegangen: t. kruh, Z.
  63. tépav, adj. thöricht, C.
  64. tepȃvs, m. der Raufbold, Cig., Jan.
  65. tepȃvslja, f. die Rauferin, Cig.
  66. tépčast, adj. tölpelhaft, beschränkt, borniert.
  67. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
  68. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  69. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
  70. tepę̑ncija, f. = tepež, die Prügelei, BlKr.
  71. tepeníca, f. die Prügelei, Svet. (Rok.).
  72. tepénje, n. das Prügeln, das Schlagen.
  73. tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  74. tépeš, -ę́ša, m. der Herumschwärmer, Mur.
  75. tepešı̑ja, f. das Vagabundieren, Mur., Danj.- Mik.
  76. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
  77. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
  78. tepę̑škati, -am, vb. impf. = tepežkati, M.
  79. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  80. tepę̑šnik, m. der Herumschwärmer, Mur.
  81. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
  82. təpətȃvəc, -vca, m. eine starke Flügelfeder, die Schlagfeder, V.-Cig.
  83. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
  84. tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.
  85. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  86. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
  87. tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
  88. tepę̑žkar, -rja, m. otrok, ki hodi tepežkat; tepežkarji dobivajo kak majhen dar, Pjk. (Črt.).
  89. tepę̑žkarica, f. dekle, ki hodi tepežkat, ZgD.
  90. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  91. tepežljìv, -íva, adj. rauflustig, Jan.
  92. tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
  93. tepę̑žnik, m. 1) der Raufbold, Cig., Jan.; — 2) der Herumschwärmer, Cig.
  94. tepę̑žnja, f. die Schlägerei, die Rauferei, Cig., Jan.
  95. tepę́žnost, f. die Raufsucht, Cig.
  96. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  97. tepígov, adj. tepigovi možje, Männer aus dem Pöbel, Trub.
  98. tépih, m. = tepec, der Narr, der Tölpel, Fr.- C.
  99. tepı̑n, m. der Raufbold, Cig.
  100. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA