Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.901-3.000)

  1. ovrteníca, f. neki star naroden ples, Jurč.
  2. ovrtẹ́ti, -ím, vb. pf. umdrehen: ovrti čašo dvakrat, LjZv.
  3. ovrvı̑təv, -tve, f. die Takelung, DZ.
  4. ozdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die Cur, Cig., Jan., nk.; — die Genesung, Cig., Jan., nk.
  5. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
  6. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
  7. ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
  8. oženı̑təv, -tve, f. die Verheiratung eines Mannes.
  9. ožę̑tək, -tka, m. das Ausgedrückte, das Ausgepresste, der Pressrest, Z.; tudi pl. ožetki, C.
  10. oživı̑telj, m. der Beleber, Z.
  11. ožołtẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Jan.
  12. ožŕtən, -tna, adj. gefräßig, Guts., Jarn.
  13. pàbǫ́tər, -tra, m. der Afterpathe, Polj.
  14. pačı̑telj, m. der Entsteller, der Verderber: p. resnice, SlN.
  15. pačı̑təv, -tve, f. 1) die Entstellung; — 2) die Störung, Jan.
  16. padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
  17. pákostən, -stna, adj. widrig, garstig, C.
  18. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  19. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  20. pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
  21. panteīst, m. der Pantheist.
  22. panteīški, adj. pantheistisch.
  23. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  24. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  25. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  26. paramētər, -tra, m. der Parameter ( math.), Cig. (T.).
  27. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  28. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  29. partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
  30. pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
  31. pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
  32. pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
  33. pásterək, -rka, m. der Stiefsohn; — pogl. pastorek.
  34. pásterka, f. die Stieftochter; — pogl. pastorka.
  35. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  36. pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
  37. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  38. paštę̑ta, f. neka jed, die Pastete.
  39. paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
  40. paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
  41. paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
  42. páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
  43. patēna, f. božja skledica, die Patene.
  44. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  45. patentālən, -lna, adj. Patental-, Cig., Jan.
  46. patentováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) patentieren, Cig.
  47. pátər, -tra, m. der Mönchspriester.
  48. paternǫ́štər, -tra, m. der Rosenkranz.
  49. patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
  50. pàtežíšče, n. das Metacentrum ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  51. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)- Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
  52. pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
  53. pečátenje, n. das Siegeln; (pravilno: pečačenje).
  54. pẹhótən, -tna, adj. Infanterie-, Jan.; pehotna puška, das Infanteriegewehr, LjZv.
  55. pentāmetər, -tra, m. petomer, der Pentameter.
  56. pę̑ntek, m. ein Musikinstrument: das Hackbrettchen, Cig., Jan., Blc.-C.; igrati na p., LjZv.
  57. pę̑ntekati, -am, vb. impf. auf dem Hackbrett spielen, Blc.-C.
  58. 1. péntəlj, -tlja, m. = 1. pentlja, die Masche, die Schlinge, SlGradec- C.
  59. 2. péntəlj, -tlja, m. = pecelj, der Weinbeerkamm, Fr.- C.; der Obststengel, C.
  60. pentəljščák, m. = pentljevec, C.
  61. pergamēntən, -tna, adj. Pergament-, pergamenten, Cig.
  62. permanēntən, -tna, adj. trajen, permanent, Cig. (T.), nk.
  63. perǫ̑tən, -tna, adj. Flügel-, M.
  64. perútən, -tna, adj. Flügel-: perȗtni zvezek, das Flügelband, Cig.
  65. pẹskovítən, -tna, adj. = peskovit, Jan.
  66. 1. pę̑stən, -tna, adj. Faust-; pestna pravica, das Faustrecht, Cig., Jan., Bes.
  67. 2. pẹ́stən, -stna, adj. Naben-: pẹ̑stni les, das Nabenholz, Cig.
  68. pə̀stər, -stra, adj. bunt, Jarn., Cig., Jan., Mik. (Et.), Cig. (T.), nk.; — prim. rus. pestryj, češ. pestrý.
  69. pẹ̑sterna, f. = pestunja, pestinja, die Kindswärterin.
  70. pestı̑təv, -tve, f. die Bedrängung, die Peinigung, Cig.
  71. petdesetę̑r, num. fünfzigerlei; — prim. deseter.
  72. petdesetę̑rən, -rna, adj. fünfzigfach; — prim. deseteren.
  73. petdesetę̑rnat, adj. = petdeseteren.
  74. pę̑tdesetkratən, -tna, adj. fünfzigmalig.
  75. petdesetlẹ́tən, -tna, adj. fünfzigjährig.
  76. pę́təc, -tca, m. der Fünfte ( n. pr. v kaki igri), Valj. (Rad); — = peti roj, Levst. (Beč.).
  77. petę́če, f. pl. die Petetschen, das Flecksieber, Cig.; — prim. it. petecchie.
  78. pę́təčən, -čna, adj. Freitags-, Fasten-: petečna jed, petečen dan, C.
  79. pę́təh, m. der Hahn, Notr., V.-Cig., Jan., C.; — nam. petuh (?).
  80. pę́tək, -tka, m. 1) der Freitag; veliki p., der Charfreitag; v petek in svetek, an Werk- und Feiertagen; eno obleko imam za petek in svetek; kadar bo v petek nedelja = nikoli, Cig.; — 2) suhi p., der Riesenbockkäfer (cerambyx heros), Ip.- Erj. (Torb.).
  81. pẹ́təł, -tla, m. = petelin, Habd.- Mik.
  82. pẹtélin, -ína, m. 1) der Hahn; p. poje, der Hahn kräht; ošaben, kakor p. na gnoju, Levst. (Rok.); petelina videti, ki je zvezde zobal = sein blaues Wunder sehen, Cig.; — divji p., der Auerhahn (tetrao urogallus); mali divji p., der Birkhahn, Cig.; — morski p., der europäische Flughahn (dactylopterus europaeus), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Hahn am Gewehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; petelina napeti, Z.; — 3) = kobilica na kolovratni perutnici, Savinska dol.; — 4) = orehovo jederce, Savinska dol.
  83. pẹtelı̑nar, -rja, m. der Auerhahnjäger, SlN.
  84. pẹtelı̑nčar, -rja, m. der Auerhahnbeller (eine Art Hunde), Cig.
  85. pẹtelı̑nčək, -čka, m. dem. petelinec; 1) ein kleiner Hahn; — 2) der aufrechtstehende Theil des weiblichen Kopftuches: peča z bahatim petelinčkom, LjZv.; — 3) der Schlickkrapfen, Cig.; — 4) das Backrädlein, Cig.; — 5) ime raznim rastlinam: eine Art Knabenkraut o. Ragwurz (orchis albida), Cig.; — die Klatschrose (papaver rhoeas), Cig.; — der Hundszahn (erythronium dens canis), C.; — der Erdrauch (fumaria), Medv. (Rok.); — die Erdscheibe (cyclamen), Jan. (H.); — pl. petelinčki, die Bärentatze (clavaria flava), Ip.- Erj. (Torb.); tudi: der Hornklee (lotus corniculatus), Josch.
  86. pẹtelı̑nčič, m. dem. petelinec; — pl. petelinčiči, eine Art Lerchensporn (corydalis digitata), C.
  87. pẹtelı̑nəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.- Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.
  88. pẹtelı̑nək, -nka, m. dem. petelin; ein junger Hahn, Valj. (Rad).
  89. pẹtelı̑nji, adj. Hahnen-; petelinje petje, Bes.- C.
  90. pẹtelínov, adj. des Hahnes, Hahnen-; p. bradelj, der Hahnenbart, Cig.
  91. petelı̑nski, adj. Hahnen-; konj stopa po petelinsko, das Pferd hat einen Hahnentritt, Cig.
  92. pétəlj, -tlja, m. = grozdna češulja, Fr.- C.; — prim. petlja, pecelj.
  93. 1. pẹ́tən, -tna, adj. sangbar, Mik., Hip. (Orb.); — Sing-: pẹ̑tni glas, die Singstimme, M.
  94. 2. pétən, -tna, adj. Fersen-, Mur., Cig., Jan.; pę̑tni sklep, das Fersengelenk, Cig. (T.).
  95. pę́tər, -tra, m. der Dachboden in einer Scheune, Cig., Jan., Kor.- Levst. ( LjZv.), KrGora, Poh.; der Dachboden der Getreideharfe, Savinska dol.; der Oberboden, Kor.- Cig.; der Seitenboden im Weinpressgebäude, Fr.- C.; na petru, auf dem Boden, C.; — eine Stellage, ein Gerüst im Stalle o. auf der Tenne, Fr.- C.; — prim. petro, petre.
  96. petę̑r, num. fünferlei; — prim. deseter.
  97. petę̑r, f. ein Gespann von fünf Pferden, C.
  98. peterȃd, f. = peter f., C.
  99. petę̑rčki, m. pl. fünf auf einmal geborene Kinder, Nov.- C.
  100. petę̑rəc, -rca, m. die Pentapodie (fünf zusammengehörige Versfüße), Cig. (T.).

   2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA