Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.855-2.954)

  1. otepljìv, -íva, adj. faul, C.; — prim. otepati 2).
  2. otepljívost, f. die Faulheit, C.
  3. otę̑pnica, f. der Unschuldigekindertag, Jan., Saleška dol. ( Št.).
  4. otépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln, durchprügeln; otepenemu popotniku rane obvezati, Bas.; — ausklopfen: žitne snope o.; klasje o., Ravn.; o. zrnje iz snopov, Dol.; — herabschlagen, abklopfen: orehe, želod o.; — 2) o. se koga ali česa, sich erwehren, Z.; sich entledigen, Z., ZgD.; — 3) o. se, sich die Kleider beim Gehen benetzen, bespritzen, beschmutzen, Z.; vsa sem se otepla, vsa sem otepena, jvzhŠt.
  5. oteptáti, * -ȃm, vb. pf. o. kaj, etwas gehörig treten, Cig.
  6. oteráč, m. das Handtuch, Dol.- Mik., jvzhŠt.
  7. oteráča, f. = oterač, C., BlKr.- M.
  8. otę̑rnica, f. = otarnica, Cig.
  9. otès, -tę́sa, m. 1) die Behauung, Jan. (H.); — 2) die Bildung, Cig., C., Kos.
  10. otesánost, f. die Bildung (als Eigenschaft), Cig.
  11. otésati, -tę́šem, vb. pf. 1) abzimmern, behauen; — 2) bilden, civilisieren, Cig.
  12. otesávati, -am, vb. impf. = otesovati.
  13. otę̑sək, -ska, m. der abgezimmerte Stamm, C.; — = ostanek polena, iz katerega se treske tešejo, Valj. (Rad); — der Prügel, C.
  14. otẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. enge werden, Cig.
  15. otẹsníti, -ím, vb. pf. verengen, Z.
  16. otẹsnjȃva, f. die Einengung, die Einschränkung: brez ovir in otesnjav, Glas.
  17. otesováti, -ȗjem, vb. impf. ad otesati.
  18. otəščáti se, -ȃm se, vb. pf., pogl. odteščati se.
  19. otəščílọ, n. der Frühimbiss, das Frühstück, Jan.
  20. otəščíti se, -ím se, vb. pf. = oteščati se, Mur.
  21. otę̑tba, f. die Errettung, die Befreiung, die Erlösung, Cig., DZ.
  22. otę̑təc, -tca, m. der Gerettete, der Befreite, Cig.
  23. otę̑təv, -tve, f. die Rettung, Jan. (H.).
  24. otę́ti, otmèm, vb. pf. 1) retten, befreien; o. koga lakote, Ravn.; o. koga pogube, o. hišo ognja, Cig.; o. koga smrti, Levst. (Nauk); o. koga iz plamena, Ravn.; o. koga iz nevarnosti, Cig.; o. se, sich retten; o. se z naglim tekom, Ravn.- Valj. (Rad); sich frei machen, sich befreien, Cig., Jan.; volkodlak se otme zverinstva, LjZv.; — 2) o. se, widerstehen: otme se mi (jesti, delo) = ogabi se mi, C.; — (pomni: praes. ótmem, Kras- Valj. [Rad]; otámem: to jo otame, jvzhŠt.).
  25. otę́tje, n. die Rettung, die Befreiung, Mur., Cig., Jan.
  26. otę̑tnica, f. die Retterin, die Befreierin, Cig.
  27. otę̑tnik, m. der Retter, der Befreier, Cig.
  28. otetnína, f. die Rettungsgebür, die Bergegebür, Cig., DZ.
  29. otę̑tščina, f. = otetnina, Cig.
  30. otę̑tva, f. die Rettung, Jan., C.
  31. otę́vati, -am, vb. impf. ad oteti; = otemati, otimati, retten, befreien, Cig., Jan.; Bog me je oteval od vsega zlega, Ravn.; o. lakote, Ravn.
  32. otevljáti, -ȃm, vb. pf. redselig besprechen, beplappern: stare babe vse otevljajo, Gor.
  33. otevrẹ̑, adv. = otovre, Levst. (Rok.).
  34. otę̑vščina, f. = otetnina, Cig.
  35. otę́zati se, -am se, vb. impf. zaudern, Ausflüchte suchen, C.
  36. otę́žati, -am, vb. pf. = otežiti, Cig.
  37. otežáti, -ím, vb. pf. schwer werden, Vrt.
  38. otežčáti, -ȃm, vb. pf. schwer werden, Erj. (Min.).
  39. otežíti, -ím, vb. pf. beschweren, ogr.- M.; — erschweren, Cig., Jan.
  40. otežkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. erschweren, DZ., Zv.
  41. otołstẹ́ti, -ím, vb. pf. fett werden, Z.
  42. otvorı̑təv, -tve, f. die Eröffnung, nk.; — prim. otvoriti.
  43. ovı̑tək, -tka, m. das Herumgewickelte, der Umschlag, die Hülle, Cig., Jan., C., nk.; die Verpackung, Jan. (H.); — o. (las), ein Haarwickel, Jan. (H.).
  44. ovrȃtək, -tka, m. das Halsband, Valj. (Rad).
  45. ovrátən, -tna, adj. den Hals umgebend: ovratna ruta, das Halstuch, das Busentuch (der Weiber), Cig.
  46. ovrẹ̑tək, -tka, m. der Absud, das Decoct, Cig.
  47. ovrteníca, f. neki star naroden ples, Jurč.
  48. ovrtẹ́ti, -ím, vb. pf. umdrehen: ovrti čašo dvakrat, LjZv.
  49. ovrvı̑təv, -tve, f. die Takelung, DZ.
  50. ozdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die Cur, Cig., Jan., nk.; — die Genesung, Cig., Jan., nk.
  51. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
  52. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
  53. ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
  54. oženı̑təv, -tve, f. die Verheiratung eines Mannes.
  55. ožę̑tək, -tka, m. das Ausgedrückte, das Ausgepresste, der Pressrest, Z.; tudi pl. ožetki, C.
  56. oživı̑telj, m. der Beleber, Z.
  57. ožołtẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Jan.
  58. ožŕtən, -tna, adj. gefräßig, Guts., Jarn.
  59. pàbǫ́tər, -tra, m. der Afterpathe, Polj.
  60. pačı̑telj, m. der Entsteller, der Verderber: p. resnice, SlN.
  61. pačı̑təv, -tve, f. 1) die Entstellung; — 2) die Störung, Jan.
  62. padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
  63. pákostən, -stna, adj. widrig, garstig, C.
  64. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  65. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  66. pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
  67. panteīst, m. der Pantheist.
  68. panteīški, adj. pantheistisch.
  69. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  70. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  71. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  72. paramētər, -tra, m. der Parameter ( math.), Cig. (T.).
  73. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  74. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  75. partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
  76. pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
  77. pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
  78. pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
  79. pásterək, -rka, m. der Stiefsohn; — pogl. pastorek.
  80. pásterka, f. die Stieftochter; — pogl. pastorka.
  81. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  82. pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
  83. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  84. paštę̑ta, f. neka jed, die Pastete.
  85. paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
  86. paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
  87. paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
  88. páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
  89. patēna, f. božja skledica, die Patene.
  90. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  91. patentālən, -lna, adj. Patental-, Cig., Jan.
  92. patentováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) patentieren, Cig.
  93. pátər, -tra, m. der Mönchspriester.
  94. paternǫ́štər, -tra, m. der Rosenkranz.
  95. patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
  96. pàtežíšče, n. das Metacentrum ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  97. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)- Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
  98. pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
  99. pečátenje, n. das Siegeln; (pravilno: pečačenje).
  100. pẹhótən, -tna, adj. Infanterie-, Jan.; pehotna puška, das Infanteriegewehr, LjZv.

   2.355 2.455 2.555 2.655 2.755 2.855 2.955 3.055 3.155 3.255  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA