Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (28.501-28.600)

  1. žívčən, -čna, adj. Nerven-: žı̑včnọ vlakence, die Nervenfaser, živčni pletež, das Nervengeflecht, Cig. (T.).
  2. žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).
  3. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
  4. žı̑vək, -vka, m. = živež, der Lebensunterhalt, Jan.
  5. živẹ̑nje, n. = življenje, das Leben, Dict., Krelj, Schönl., Kast., Jsvkr., Ben.- Kl., nekateri novejši pisatelji.
  6. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
  7. živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.
  8. žı̑vež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
  9. žı̑vežar, -rja, m. der Marketender, DZ.
  10. žı̑vežarstvọ, n. die Marketenderei, DZ.
  11. žı̑vežən, -žna, adj. die Lebensmittel o. den Unterhalt betreffend; Proviant-: živežna komisija, Cig.
  12. živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
  13. živílọ, n. der Nahrungsstoff, Jan., Cig. (T.), Erj. (Z. Som.): snovotvorna, krvotvorna, toplotvorna, dihalna živila, stoffbildende, blutbildende, wärmebildende Athmungs-, Nahrungsstoffe, Erj. (Som.); — das Lebensmittel, das Nahrungsmittel, Cig., Jan., DZ., C.; — der Lebensunterhalt: živilo in oblačilo, Ben.- Mik.; vse živilo je zgorelo, SlN.
  14. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
  15. živínče, -eta, n. ein einzelnes Stück Vieh; dvoje, petero živinčet, zwei, fünf Stück Vieh.
  16. živinoredník, m. der Viehzüchter, Cig., Jan.
  17. živinorę̑jəc, -jca, m. der Viehzüchter.
  18. živinorę̑jka, f. die Viehzüchterin.
  19. živinozdravı̑łski, adj. Veterinär-, Cig., Jan.; ž. uk, das thierärztliche Studium, DZ.
  20. živinozdravı̑łstvọ, n. die Thierarzneikunde, die Veterinärkunde, Cig., Jan.
  21. živinozdrȃvski, adj. Veterinär-: živinozdravska šola, die Thierarzneischule, Jan., Nov.
  22. živinozdrȃvstvən, -stvəna, adj. Veterinär-, C., nk.
  23. živinozdrȃvstvọ, n. die Thierarzneikunde, Jan.; das Veterinärwesen, DZ.
  24. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
  25. življenjepı̑sje, n. die Biographie (als Literaturzweig), Cig., Jan., nk.
  26. živobǫ́jən, -jna, adj. von lebhafter Farbe, hellfärbig, SlN., Zora.
  27. živoglàv, -gláva, adj. lebhaften Sinnes: živoglavi dečaki, LjZv.
  28. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
  29. životáriti, -ȃrim, vb. impf. vegetieren, kümmerlich leben, seine Existenz fristen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  30. živǫ̑tnat, adj. = životen 3), wohlbeleibt, Cig.
  31. živǫ̑tnik, m. die Weste, Mur., Z., Slom.- C., Navr. (Let.); — das Mieder, Jan.; das Leibchen, Zora.
  32. životnína, f. die Personalsteuer, Mur., Cig., Met.
  33. žížniti, žı̑žnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).
  34. žlabrȃvka, f. 1) die Schwätzerin, Mur., Cig.; — 2) die Schnatterente (anas strepera), Cig., Frey. (F.).
  35. žlàht, adj. indecl. 1) ves ž., vsi ž., allerlei: vse ž. nadloge pretrpeti, Trub.; hvali Boga za vso ž. dobroto, Trub.; vsi ž. ljudje, Trub.; vse ž. delo so opravljali, Dalm.; ( prim. srvn. aller slahte = jeder Art, C.); — 2) adelig, edel, Krelj- Mik.
  36. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
  37. žlȃhtnica, f. 1) die Anverwandte; — 2) die Adelige, Mur., Cig., Jan.; veliko žlahtnikov in žlahtnic, Jsvkr.; — 3) der Pfundapfel, C.
  38. žlȃhtnik, m. 1) der Anverwandte, Cig., Jan.; — 2) der Adelige, Mur., Cig., Jan., Rec. i. dr.; — 3) die Pimpinelle (Biebernell) (pimpinella), Cig., Medv. (Rok.).
  39. žlahtnína, f. coll. 1) edle Ware, Pretiosen, C.; — 2) neka trta: der Gutedel, Št.- Z.
  40. žlȃjdra, f. die Schleuderkette (veriga, s katero se spenjajo ročice pri vozu), Št., Gor.; — po nem.
  41. žlámborski, adj. = žlamborast: stara žlamborska tepka, Jurč.
  42. žlȃmpa, f. 1) dünne Speise, ein Mus, M.; — ein dünnes Gepantsch: živino z žlampo rediti, Nov.; ( prim. nem. die Schlampe, ein dünnflüssiger Fraß); — 2) človek, kateri žlampa, Levst. (Rok.).
  43. žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle ( arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.- C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.
  44. žlẹbíca, f. = žlebasta dolina: pojdite v to prvo žlebico na prisolnce, Npr.-Krek.
  45. žlẹ́biti, -im, vb. impf. mit einer rinnenartigen Vertiefung versehen, kehlen, cannelieren, Cig., Jan., Cig. (T.); steber ž., Cig.; ž. dogo, eine Fassdaube hohl schneiden, Cig.; — ž. se, sich rinnenförmig werfen, Cig.; deska se žlebi, Fr.- C.
  46. žlẹ̑bnik, m. 1) der Falzhobel, V.-Cig.; — 2) der Schneckenbohrer, dessen Bohrspitze wie eine Schnecke gebogen ist, V.-Cig.; — 3) = žlebnjak 1), der Hohlziegel, Cig., Bilje (na Ipavi), Lašče- Erj. (Torb.); — der Einkehlstein, Cig.
  47. žlẹ̑d, m. 1) das Glatteis, Mik., Notr.; — 2) der Eisregen, Nov.; žled gre, Z.; žled je debelejše babje pšeno, Nov.- C.
  48. žlẹdíca, f. das Glatteis, Z., Nov., Levst. (Podk.).
  49. žlẹdíti se, -í se, vb. impf. žledi se, es bildet sich Glatteis, Z.
  50. žlẹ̑dnat, adj. glatteisig: žlednato drevje, Rez.- C.
  51. žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
  52. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
  53. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).
  54. žlı̑čar, -rja, m. 1) der Löffelmacher; — 2) = cmok, der Knödel, (na vsacega se vzame toliko testa, kolikor ga gre v žlico), Tolm.- Erj. (Torb.).
  55. žlı̑čarica, f. die Löffelente (anas clypeata), Cig., Jan., C., Frey. (F.).
  56. žlı̑čnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.- C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; ( prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  57. žlı̑čnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.- Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.- C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
  58. žlı̑hta, f. die Schlichte der Weber; z žlihto tkalec prejo maže; — iz nem.
  59. žlı̑ndra, f. 1) die Schlacke (von Metallen); — 2) die Unreinigkeit ( z. B. im Pfeifenrohr), Dol.; — der Kaffeesatz, Dol.; — übhpt. etwas Weiches, Unreines, C.; — iz nem. Sinter (?), C.
  60. žlǫ̑dra, f. die Kothsuppe, C., Trst. (Let.); — prim. nem. Schlotter, Geschlotter, eine Art Schlamm.
  61. žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.- C.; — prim. žlapotati.
  62. žlǫ̑t, m. die Dachrinne, Cig., Jan.; žlote in žlebe pregledati, C.; — prim. 1. žlota.
  63. 1. žlǫ́ta, f. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, V.-Cig., BlKr.; — 2) die Lotte (Lutte), eine viereckige Röhre aus Brettern in den Bergwerken, Cig.; — 3) der Einbug am Dache, Notr.; — 4) die Schlucht, Nov.- C.; — prim. kor.-nem. schluote, Rinne, Schlucht.
  64. žmȃłəc, -łca, m. zerlassenes und zum Gebrauch aufbewahrtes Schweinfett, (tudi: žmàłc, žmáłca) Dol., jvzhŠt.; — iz nem. Schmalz.
  65. žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.- C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.- C., Mik.; (žmę́čava, ogr.- Valj. [Rad]).
  66. žmę́hək, -hka, adj. = žmeten, C., Mik.; (iz: žmetek, C.).
  67. žmèk, žmę́ka, m. die Spindel- o. Schraubenmutter (bei Pressen), Št.- Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. nem. ( dial.) schneck = Schnecke, C.
  68. žmetríne, f. pl. = žmeterine, C.
  69. žmı̑k, m. ein gepresster Ballen, C.
  70. žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — ( pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).
  71. žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.- C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
  72. žmókəlj, -klja, m. 1) der Klumpen: ž. krvi, ein Klumpen geronnenen Blutes, Z.; — 2) der Bausch, Cig.; das Büschel, Cig.; ž. las, Mur.; — prim. žmukelj.
  73. žmúkəlj, -klja, m. 1) der Klumpen, Cig.; sesedena kri v žmukljih, Bes.; — 2) das Büschel, Cig.; ž. las, trave, C.; volno v žmukljih je treba razčesati, Polj.; — die Quaste, SlGor.- C.
  74. žnjáč, m. der Schnitter, Habd.- Mik., vzhŠt.- C.
  75. žnjáča, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  76. žnjačíca, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  77. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
  78. žnjə̀c, žnjə̀ca, m. der Schnitter, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Ščav.
  79. žnjekínja, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  80. žnjíca, f. = ženjica, die Schnitterin, Mur., Cig.
  81. žnǫ́dər, -dra, m. 1) der aus der Nase hängende Rotz, C., Z.; — 2) der Stirnzapfen des Truthahnes, C., Z.; — prim. nem. Schnotter, Schnoder = Rotz, C.
  82. žòk, interj. puff! Cig.
  83. 2. žǫ̑k, m. 1) die Fußsocke, Jan., C., Polj.; — 2) = žep na obleki, BlKr.; — 3) das Futteral, M.; — žoki (pri sedlu), die Sattelpistolentaschen, C., Z.; — prim. lat. soccus, it. socco, nem. Socke, C.
  84. 1. žǫ́ka, f. 1) die Katze, SlGor.- C.; — 2) ein verhätscheltes Kind, der Fratz, SlGor.- C.
  85. žǫ́kałnik, m. der Schürstock, das Rührscheit, Cig.; = kol, s katerim mlinar moko v meh žoka, Polj.
  86. žǫ́kati, žǫ̑kam, vb. impf. mit einem länglichen Gegenstande in etwas hineinstoßen, stören, stupfen, puffen, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — stopfen, Cig., Jan.; — langsam arbeiten, Z., C.
  87. žǫ́la, f. der Fußfetzen, Mariborska ok.- C.; der Fetzen, ein altes Kleidungsstück, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Sohle (?).
  88. žołčák, m. der Eierdotter, Mur., Cig., C., vzhŠt.- Mik.; — prim. žolt.
  89. žȏłčən, -čna, adj. gallig, Gallen-; žolčni mehur, die Gallenblase; žolčna bolezen, die Gallenkrankheit; žolčni kamen, der Gallenstein; žolčna kislina, die Gallensäure, žolčna tolšča, das Gallenfett, Cig. (T.).
  90. žółgniti, žȏłgnem, vb. pf. ranzig werden, verbutten, verdumpfen (von Nüssen, Kastanien, Mehl), SlGor.- C.; — nam. žolkniti.
  91. žółhək, -hka, adj. bitter, herb, Meg., Jan., Cig. (T.), C., Npes.-Vraz, Prip.- Mik., BlKr.; ( nam. žolkek, Mik.).
  92. žołhkǫ̑ča, f. die Bitterkeit, die Herbe, C.
  93. žołnína, f. das vom Spechte mit dem Schnabel ausgehöhlte Loch im Baume, um darin zu nisten, Notr.- Levst. (Rok.).
  94. žołták, m. der Ducaten, Prip.- Mik.
  95. žołtánjək, -njka, m. der Eierdotter, Hal.- C.
  96. žołtíca, f. 1) die Gelbsucht, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — das Gallfieber, C.; — 2) der Ducaten, Mur.; — 3) = strnad, der Goldammer, BlKr.; — 4) die Schlüsselblume (primula acaulis), C.; — neko jabolko, C.; — 5) die Gelberde, Jan.
  97. žołtilína, f. der Ginster (genista tinctoria), Jan. (H.).
  98. žołtolìst, -lísta, adj. gelbblätterig, Cig., Jan.
  99. žoltovína, f. der Ginster (genista tinctoria), Jan. (H.).
  100. žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).

   27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA