Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (28.355-28.454)

  1. žàł, žȃli, f. 1) das Leid, der Schmerz, V.-Cig., Jan., C.; nobena žal bi se mu ne bila zgodila, Ravn.; zakaj moriti Davida, ki vam ni nobene žali storil? Ravn.; ne delajte nikomur nobene žali! füget niemandem ein Leid zu! Cig., C.; kako žal zadeti komu, jemandem ein Leid zufügen, C.; na žal reči komu kaj, jemandem Leides sagen, BlKr.- DSv.; — pl. žali, die Schmerzen, C.; — 2) žal mi je, es thut mir leid; žal mi je, da se nisva videla; ž. mi je koga, česa, es thut mir leid um jemanden, etwas; Žal mu je gospe, Npes.-K.; žal mu je denarja; ni mi žal te mrve pisanja, Levst. (Nauk); založniku ni bilo žal ni dela ni troškov, Levst. (Nauk); = žal mi de, dene, C., Z., Jsvkr.; žal mi je za kaj, za koga; — žal! leider! nk.
  2. žálibog, interj. leider! Cig., Jan., C., nk.; (= žali Bog! = smili se Bogu! C.); — prim. hs. žalibože (in nem. leider Gottes!).
  3. žálik-žéna, f. "žalikžene, den serbischen Vilen entsprechend, in Unterkärnten; dagegen svete, bele, čestljive žene in Oberkärnten; ahd. sālīg: salige frauen", Mik. (Et.).
  4. žáliti, -im, vb. impf. 1) kränken, beleidigen, verletzen; to me žali! to žali moje poštenje, moje pravice; — 2) = obžalovati: bedauern: žalim, da ..., SlN.; moj pot Bog žali! Kast.- C.; ( hs.); — 3) žali se mi česa = žal mi je česa: ni se mu žalilo ne potov, ne težav, ne gotovine, Str.
  5. žalı̑tva, f. = žalitev, Mur.
  6. žáłta, f. 1) die Herbe (des Speckes, Fettes), der ranzige Geschmack, C.; — 2) ein widerwärtiger Mensch, Cig., M.; psovka: žalta človečja! Cig.; — 3) die Sommersprosse, kajk.- Valj. (Rad).
  7. žáłtav, adj. ranzig; žaltava mast, Cig.; žaltavo olje, C.; — ( pren.) missmuthig, Cig.; — misslich, Kr.; to bi bilo žaltavo! Jurč.; danes je žaltava, heute geht es schlecht, Kr.
  8. žámanje, n. = kar pri tesanju (žamanju) odpada, KrGora.
  9. 2. žámar, -rja, m. = tesar, KrGora.
  10. žámetast, adj. sammtartig, Cig., Jan.; — sammten.
  11. žámetnica, f. 1) die sammtene Kopfborte der Mädchen, vzhŠt.- C.; — 2) die Sammtblume (tagetes patula), Št.- C.
  12. žámetnik, m. die Sammtblume (tagetes patula), Cig.
  13. žámetov, adj. aus Sammt, sammten; žametova kapa.
  14. žánjəc, -njca, m. = ženjec, der Schnitter, Cig., M.
  15. 1. žára, f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.- Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).
  16. žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.- Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.- C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.- Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
  17. žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče- Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.
  18. žarı̑n, m. der ausgebrannte, glühende Docht in der Lichtflamme, die Lichtschnuppe, Fr.- C.; — der glühende Abfall beim Kienspan, Fr.- C.
  19. žaríščən, -ščna, adj. zum Brennpunkt gehörig: žariščna dalja, die Brennweite, Žnid.
  20. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
  21. žarkomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer ( phys.), Cig. (T.).
  22. žaromèr, -mę́ra, m. der Glutmesser, Cig.; das Pyrometer, Cig. (T.); ( češ.).
  23. žátlaka, f. die kurzstielige Handaxt der Zimmerleute, die Bartaxt, Cig.; — ( "soll 'Schlachthacke' sein", Mik. (V. Gr. I. 357.)); (žatloga, Dict.; žatloka, Kras, Gor.).
  24. ždẹ̑nje, n. das Hinbrüten, Cig.
  25. ždẹ́ti, -ím, vb. impf. unbeweglich, vor sich hinbrütend dasitzen, hocken oder liegen, kauern; tiho sem za-se ždel, Jurč.; mi drugi smo tiho ždeli vsak v svojem kotu, Erj. (Izb. sp.); — warten, lauern, C.; — kümmerlich leben, vegetieren, Jan., Notr.- C.
  26. ždìč, -íča, m. = naslonjač ob peči, kjer sede posebno stari ljudje, der Sorgenstuhl, Tolm.- Erj. (Torb.); — rak čemi v svojem ždiču (in seinem Versteck), Erj. (Izb. sp.); — prim. zdič.
  27. žebrȃnje, n. das Plappern, das Murmeln, Z., M.; — das Beten, Guts., Gor.- Cig.
  28. žebráti, -ȃm, vb. impf. herplappern, M., C.; žebrali so njemu na čast svoje molitve, LjZv.; — beten, Guts., Mur., Cig., Slom., Kor., Gor., Št.
  29. žebrȃvəc, -vca, m. der Beter, Mur., Cig.
  30. žebrȃvka, f. die Beterin, die Betschwester, Mur.
  31. žę́gən, -gna, m. der Segen; — der Ostersegen; žegna komu dati pokusiti; — iz nem.; pogl. blagoslov.
  32. žę́gnanje, n. 1) das Segnen; — 2) das Kirchweihfest; danes je ž. pri tej cerkvi.
  33. žę́hək, -hka, adj. von bitter brennendem, ranzigem Geschmack, C., Z.; žehko maslo, BlKr.; herbe, V.-Cig., C.
  34. žèht, žę́hta, m. der Dunst vom Weine im Fasse, Cig.; — prim. žehteti.
  35. žę̑hta, f. das Einweichen der Wäsche in Lauge, die Beuche (die "Sechtel"); danes imamo žehto; v žehto dejati.
  36. žę̑htanje, n. das Beuchen, das Sechteln.
  37. žę̑htar, -rja, m. posoda, v katero se molze, die Melkgelte; — prim. nem. der Sechter; stvn. sehtari, lat. sextarius, Mik. (Et.).
  38. žę̑htarəc, -rca, m. dem. žehtar; die Melkgelte, Meg.
  39. žehtȃrka, f. = žehtar, die Melkgelte, jvzhŠt.
  40. 2. žę̑htati, -am, vb. impf. in der Lauge beizen, beuchen, sechteln; — ( fig.) ž. ga, gehörig zechen; — prim. žehtar in nem. sechteln.
  41. žę̑htnica, f. 1) = žehtnik, Cig., Kras, Poh.; — 2) das Sechtelwasser, Z., Štrek.
  42. žę̑htnjak, m. das Sechtelfass, der Sechtelzuber.
  43. žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.- Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  44. žę́jav, adj. dursterregend: žejava jed, C.
  45. žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.- M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.- Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji- Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).
  46. žę̑ł, -ı̑, f. die Getreideernte, der Schnitt, Mur., Met., Mik., Valj. (Rad).
  47. žę́łčən, -čna, adj. 1) begehrlich, begierig, Mik.; (željčen), Cig., Jan.; ž. biti koga, česa, sich nach jemandem, etwas sehnen, KrGora- DSv.; — 2) erwünscht, C., Guts. (Res.); — appetitlich: želčna jed, KrGora- DSv.; — interessant: nekaj želčnega, vzhŠt.; — selten, Z.
  48. želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), ob gorenji Soči- Glas.).
  49. želẹ̑zar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Jan.; — der Eisenarbeiter, Jan. (H.).
  50. želẹzárnica, f. die Eisenschmelzhütte, C.
  51. želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — ( pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
  52. želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.- Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.- C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
  53. želẹ̑zničar, -rja, m. der Eisenbahnarbeiter, C.; — der Eisenbahnbedienstete, nk.
  54. želẹ̑znik, m. 1) der Kürassier, Mur., SlGor.- C.; — 2) der Eisenbruch, das Eisenbergwerk, Cig., Jan.; — 3) die Zecke, V.-Cig.; — 4) der Steinsame (lithospermum), C.; — 5) = železnjak, der Eisenstein: glinasti ž., der Thoneisenstein, Cig.
  55. želẹznína, f. etwas aus Eisen Gemachtes, ein eisernes Geräth: prinesi mi kako železnino! jvzhŠt.; — coll. Eisenwaren, Eisenzeug; železnino prodajati.
  56. želẹznják, m. der Brauneisenstein, Cig., Jan.
  57. želẹ́zovəc, -vca, m. der Eisenstein, Cig., Jan., Cig. (T.); rjavi ž., der Brauneisenstein, glinovnati (rusi, rjavi) ž., der Thoneisenstein, luskavi ž., der Eisenglimmer, Erj. (Min.); zeleni ž., der Grüneisenstein, Cig. (T.); magnetni ž., der Magneteisenstein, Cig. (T.).
  58. žèlj, žélja, m. = iz vej pletena košarica s povrazom, Koborid- Erj. (Torb.); — iz furl., Štrek. (Arch.).
  59. žélja, f. der Wunsch, das Verlangen; to je moja srčna ž., das ist mein Herzenswunsch; daj mi za željo kruha (= nur soviel, um das Verlangen zu stillen, ein wenig), Z.; črešenj bo le za željo (= malo), Prim.; v želji je kaj, es ist vielbegehrt (= selten), C.; želja mi pride, želja me obide, es ergreift mich das Verlangen; želja me je minila, die Lust ist mir vergangen; želja me je po čem, mich verlangt nach etwas, V.-Cig.; želje mi gredo, ich habe Verlangen, C.
  60. žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.
  61. žę̑łka, f. die Schnitterin, Kras- Erj. (Torb.), Mik.; (žę̑vka?).
  62. žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Plužna- Erj. (Torb.).
  63. želǫ̑dar, -rja, m. hrast ž., ein beeichelter Eichenbaum, Cig.
  64. želǫ́dov, adj. Eichel-; želodova kapica, der Eichelkelch, Cig., Jan.; želodova paša, die Eichelmast, Jan.; — Eichel- (im Kartenspiel): ž. kralj, želodova desetica, der Eichelkönig, der Eichelzehner, Cig.
  65. žę̑łva, f. 1) die Schildkröte, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.); morska ž., die Riesen-Seeschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.); — 2) die Fistel, Št.- Mik.; — pl. želve, die Scropheln, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; (žovę̑, vzhŠt.); fistulöse Geschwüre, Z.
  66. žę̑łvast, adj. 1) schildkrötenartig, Cig.; — 2) scrophulös, Z.
  67. žełveníca, f. der Waldmeister (asperula odorata), vzhŠt.- C.
  68. žę̑łvin, adj. 1) = želvji, Schildkröten-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) želvina trava, eine gegen Scropheln (želve) heilkräftige Pflanze: der Wasserwegerich (der Froschlöffel) (alisma plantago), Mur.
  69. žełvína, f. die Schildkrötenschale, Cig., Jan.
  70. žę̑łvji, adj. Schildkröten-, Cig.; želvja črepina, SlN.
  71. žełvovína, f. 1) das Schildkrötenfleisch, Erj.- C.; — 2) die Schildkrötenschale, das Schildplatt, Cig. (T.), DZ., C.
  72. žemə̀k, -mkà, m. = usirjena tvarina, katera se v sirove hlebčke ožema, Notr.
  73. žéna, f. das Weib; divja ž., die Wald- oder Bergnymphe, Cig.; bela ž., (= der Tod), C.; bele žene, rojenicam podobna bitja, C., Poh.- Pjk. (Črt.); častite žene = žalik-žene, Zilj.- Jarn. (Rok.); — das Eheweib, die Ehefrau: moja žena.
  74. žę̑nba, f. = ženitev: kaj te moja ž. skrbi? Koborid- Erj. (Torb.).
  75. žənə̀c, -ncà, m. der Schnitter, Meg., Dict., Jarn., Trub., Dalm.; — prim. ženjec.
  76. ženílọ, n. 1) das Heiraten: biti za ženilo, heiratsfähig sein, Cig.; — die Hochzeit, C.; — 2) die Heiratslust des Mannes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); ženilo se ga prijema, er bekommt Lust zu heiraten, Cig.
  77. žę́nin, m. der Bräutigam; ž. in nevesta, die Brautleute.
  78. žénin, adj. des Eheweibes; ženin imetek.
  79. ženı̑tba, f. = ženitev, Valj. (Rad); (-dba), Prip.- Mik.
  80. žéniti, žę́nim, vb. impf. verheiraten: svojega sina ženi, er trifft Anstalten zur Verheiratung seines Sohnes, er sucht ihn zu verheiraten; na hlače, na roke ž., ohne Vermögen verheiraten, Nov.; — ž. se, heiraten (vom Manne); taki se ženijo, ki nimajo nič; auf Freiersfüßen gehen, in Heiratsumständen sein; ženi se; kje se neki ženi? wo freit er doch? — ptice se ženijo, die Vögel paaren sich.
  81. ženı̑tke, -tək, f. pl. = ženitki, Rez.- Baud.
  82. ženitnína, f. 1) die Hochzeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); ženitnino imeti, Hochzeit halten, Mur., Cig.; — 2) das Heiratsgut, Cig.
  83. ženı̑tva, f. = ženitev.
  84. ženı̑tvənik, m. der Hochzeiter, C.
  85. ženitvovȃnski, adj. Hochzeits-, Ehe-: ženitvovanske zglasnice, Ehemeldzettel, Levst. (Nauk).
  86. ženitvováti, -ȗjem, vb. impf. Hochzeit halten, M.
  87. žənjáč, m. der Schnitter, Kras- Erj. (Torb.), BlKr.
  88. žənjačíca, f. die Schnitterin, BlKr.
  89. žənjə̀c, -njcà, m. der Schnitter, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  90. žənjíca, f. die Schnitterin.
  91. žənjík, m. der Schnitter, C.
  92. žənjkínja, f. die Schnitterin, Mur., (ženk-), Npes.-Vraz, vzhŠt.
  93. žę̑nža, f. eine plauderhafte Person, vzhŠt.- C.
  94. ženžáti, -ȃm, vb. impf. nicht weiter kommen bei einer Arbeit, vzhŠt.- C.; — prim. žužnjati.
  95. žȇpəc, -pca, m. dem. žep; gorski ž., der Färbeginster (genista tinctoria), C.
  96. žepíca, f. die Gallerte, die Sulze, Cig., Vrtov. (Km. k.).
  97. žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.
  98. žeporẹ̑zəc, -zca, m. der Beutelschneider, DSv.
  99. žérək, -rka, adj. von brennend herbem Geschmack, bitter, herbe, Cig., Jan.; ranzig: žerko maslo; žerko požirati, den Verdruss hinnehmen, Z.; — prim. žarek 2).
  100. žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).

   27.655 27.755 27.855 27.955 28.055 28.155 28.255 28.355 28.455 28.555  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA