Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (27.855-27.954)

  1. zę̑łnat, adj. 1) kräuterig, Cig., C.; — 2) Kopfkohl-, Kraut-: zelnata glava, der Krautkopf.
  2. zę̑łnik, m. der Krautacker; — der Krautgarten, Cig.
  3. zẹlọ̑, adv. in hohem Grade, sehr; z. me skrbi; z. velik; — so ziemlich, fast; z. takšen; ta reč tehta z. tri cente, M., C.; zelo ves dan, Levst. (Beč.).
  4. zə̀łva, f. die Mannesschwester, BlKr.; ("zlva", Mik.); prim. zava.
  5. zə̀łvica, f. dem. zelva; die Mannesschwester, C.
  6. zéməljn, adj. Erd-: zę̑meljni razpok, die Erdkluft, Cig.; zemeljna sol, das Erdsalz, Cig.; zemeljna dela, Erdarbeiten, DZ.
  7. zeməljnína, f. die Hufensteuer, Cig.
  8. zę̑məljski, adj. die Erde betreffend, zur Erde gehörig, auf o. in der Erde befindlich, Erd(en)-; zemeljska obla, die Erdkugel, Cig. (T.), Jes.; zemeljski tečaj, der Erdpol, Jan.; zemeljska ožina, die Landenge, Cig. (T.); zemeljska skorja, die Erdrinde, Cig.; zemeljski čad, der Erddunst, Cig.; zemeljska smola, das Erdharz, der Asphalt, Cig.; — Grund-: z. posed, der Grundbesitz, Cig. (T.); z. davek, Cig.; — irdisch: zemeljski okovi, irdische Fesseln, Cig.
  9. zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom- Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.
  10. zemlják, m. 1) der Vollbauer, der Grundbesitzer, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); — 2) der Landsmann, Mur., Dalm. (Reg.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) ein aus einem Theile der Hube angelegter Weingarten, Mur., Met., Svet. (Rok.); — 4) = zemljan 1), Levst. (Zb. sp.).
  11. zemljarína, f. die Grundsteuer, h. t.- Cig. (T.), Levst. (Nauk).
  12. zemljáščina, f. die Grundsteuer, Cig.
  13. zemljemę̑rəc, -rca, m. 1) der Erdmesser, der Geometer, Cig., Jan., C., nk.; — 2) der Frostspanner (geometra brumata), Nov.
  14. zemljemę̑rski, adj. Geometer-, geodätisch, Cig. (T.).
  15. zemljeníca, f. ein unterirdischer Keller ( z. B. für Rüben), C.
  16. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
  17. zemljestrǫ̑jəc, -jca, m. zemljestrojci, die Termiten ( zool.), Cig. (T.).
  18. zemljetrès, -trę́sa, m. = potres, die Erderschütterung, Jan.
  19. zemljetrę̑səc, -sca, m. der Erderschütterer, Cig.
  20. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  21. zemljevìd, -vída, m. die Landkarte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  22. zemljevídən, -dna, adj. Landkarten-: zemljevı̑dna zbirka, Cig.
  23. zemljíšče, n. der Grund, das Grundstück; — die Area, Jan., nk.; — die Länderei, Cig., Jan.; — das Terrain, Cig. (T.).
  24. zemljíščina, f. die Grundsteuer, C.
  25. zẹníca, f. 1) das Sehloch, die Pupille, der Augenstern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), Žnid.; — 2) = ozemec, C.
  26. zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.
  27. zetìč, -íča, m. dem. zet; 1) das Schwiegersöhnchen, M.; — 2) = zetec, Mik.
  28. zetı̑čək, -čka, m. dem. zetič 2), = zetec, C.
  29. zẹ̀v, zẹ́va, m. 1) der Rachen, V.-Cig.; — z. cevi, die Röhrenweite, Cig. (T.); — 2) der Hiatus ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  30. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
  31. zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.
  32. zę́zavka, f. die Bachstelze, C.
  33. 2. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 3. zgnati; aufjagen, auftreiben, divjačino z., iz postelje koga z., Cig.; — ( nam. vzg-).
  34. zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.
  35. zgəníti, -gánem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, falten; — 2) aus dem Stande der Ruhe bringen, sich regen machen; z. koga z mesta, jemanden von der Stelle bringen, Cig.; splošna nemška vojska proti rimski državi je zgenila tudi Gote, Let.; — aufregen: zganjen, aufgeregt, Cig. (T.); alterieren, Cig.; z. komu srce, jemandes Herz rühren, Cig.; — z. se, eine Bewegung machen, sich rühren, zucken; od strahu z. se, vor Schreck erbeben; ne z. se, gleichgiltig bleiben, Cig.; — 3) eine Bewegung machen: z. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; z roko z., die Hand rühren, Z.
  36. zgı̑ba, f. 1) der Bug, die Falte, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Gelenk: kolenja z., das Kniegelenk, Levst. (Zb. sp.).
  37. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
  38. zgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad zgeniti; 1) zusammenbiegen, falten, fälteln, Jan., M.; rdeča kakor roža je povesila oči in zgibala beli predprt, Erj. (Izb. sp.); — močni se zgibljejo (beugen sich), Dalm.; — falzen, Jan.; — 2) z. se, sich regen, Z.
  39. zgibȃvka, f. die Halszange (zum Biegen des Drahtes), Cig.
  40. zgı̑bək, -bka, m. der Bug, die Falte, Jan.; z. na škornjih, C.
  41. zgı̑bje, n. der Faltenschlag, Cig.
  42. zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglası̑łna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — ( nam. vzg-).
  43. zglası̑łnica, f. der Meldzettel, DZ.; — ( nam. vzg-).
  44. zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
  45. zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
  46. zglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Mur., Jan., Mik., BlKr.; — 2) = debelo poleno ali panj, na katerega se polagajo manjša polena, Vrt., Dol., Notr.; — der eiserne Feuerbock, Štrek., Z., Kras.
  47. zglavnják, m. = zglavnik 2), Glas., Str.; zglavnjak, ali kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  48. zglèd, -glę́da, m. das Muster, das Beispiel; biti komu v z.; po njegovem zgledu; — nam. vzgled.
  49. zglę̑dək, -dka, m. das Muster, das Formular, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
  50. zglę́dən, -dna, adj. musterhaft, exemplarisch, Muster-; Cig., Jan., Cig. (T.); zgledno vedenje, musterhaftes Betragen, zgledno gospodarstvo, eine Musterwirtschaft, zgledni list, der Musterbrief, Cig. (T.), nk.; — ( nam. vzg-).
  51. zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — ( nam. vzg-).
  52. 3. zgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, auftreiben, divjačino, iz postelje koga z., Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
  53. zgnésti, zgnétem, vb. pf. zusammenkneten; — zerdrücken, zerknüllen.
  54. zgnojíti se, -ím se, vb. pf. eitern, exulcerieren, Cig.; rana se mu je zgnojila, jvzhŠt.
  55. zgòd, -gǫ́da, m. das Ereignis, Mur., Cig.; pred pragom teh svetih zgodov, Ravn.- Valj. (Rad); — tudi: zgọ̑d.
  56. zgọ̑da, f. das Ereignis, die Vorfallenheit, Cig., Jan.; čudna z., das Abenteuer, Cig.; zla z., das Unglück, Cig.
  57. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
  58. zgọ̑dba, f. die Begebenheit, die Geschichte, Cig., Jan., Preš., ogr.- Valj. (Rad); čudna z., die Wundergeschichte, Cig.; zgodbe sv. pisma, die biblische Geschichte, Cig., Jan., Ravn.; rodovinske zgodbe, die Familiengeschichte, Cig.
  59. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
  60. zgọ̑dnjica, f. 1) = zgodnja maša, Jan.; die Mette, Cig.; — 2) = zgodnja črešnja, Cig.
  61. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
  62. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
  63. zgodovína, f. der Geschichtsstoff, die Geschichte, Cig., Jan., nk.; občna z., die Weltgeschichte, Cig., Jan., Jes., nk.; posvetna, cerkvena z., die Profan-, die Kirchengeschichte, Cig., Jan.
  64. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
  65. zgọ́ljən, -ljna, adj. lauter: zgoljna nesebičnost, Erj. (Izb. sp.); same zgoljne kosti, SlN.; durchgängig, h. t.- Cig. (T.).
  66. zgonobíti, -ím, vb. pf. zugrunde richten, Z.
  67. zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.- C.
  68. zgóraj, adv. oberhalb; od zgoraj, von oben; od zgoraj, ( nav. odzgoraj) oberhalb; od z. in od spodaj, oben und unten.
  69. zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; ( der Westwind, Guts.- Mur., Cig.).
  70. zgornjesklẹ̑dičən, -čna, adj. oberschalig: zgornjeskledična tehtnica, eine oberschalige Wage, DZ.
  71. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
  72. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
  73. zgǫ́ščanje, n. das Verdichten, das Verdicken, das Condensieren, Cig., Cig. (T.), nk.; z. zraka, die Luftverdichtung, Cig. (T.).
  74. zgotovílọ, n. die Herstellung, Levst. (Cest.).
  75. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
  76. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
  77. zgrabljenína, f. mit dem Rechen Zusammengerafftes, Cig.
  78. zgradarína, f. die Gebäudesteuer, Levst. (Nauk).
  79. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
  80. zgrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zgroziti se; öfter erschaudern, Zv., Zora, Erj. (Som.).
  81. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
  82. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
  83. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
  84. zgreníti, -ím, vb. pf. verbittern, vergällen, Cig., Jan.
  85. zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen ( z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.- M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
  86. zgrínjati, -am, vb. impf. ad zgrniti; 1) zusammenscharren, zusammenbringen, Dict.; z. se, in Scharen zusammenkommen, sich versammeln, nk.; vrabci se v proso zgrinjajo, Z.; krdelo ptic se zgrinja, LjZv.; ljustvo se ob nedeljah sem zgrinja, SlN.; vsa vojska se zgrinja v orožje, Levst. (Nauk); — 2) nam. razgrinjati: perute z., Jan. (Slovn.).
  87. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
  88. zgȗba, f. die Falte, C.; — der Falz, Mur., Cig.
  89. zgúbiti, -gȗbim, vb. pf. in Falten legen, zusammenfalten, Cig., Zora.
  90. zgúgati, -am, vb. pf. in schaukelnde Bewegung bringen, Cig.; iz spanja z., aus dem Schlafe aufrütteln, Cig.; — ( nam. vzg-).
  91. zgúzati, -am, vb. pf. čelo z., die Stirne runzeln, Guts.; — falten: zguzane sare, Mik. (Et.).
  92. zgúziti, -gȗzim, vb. pf. falten, biegen: v dve gube zgužen, gebeugt, Jurč.; — z. se, niederhocken, Jan.
  93. zíbati, -bam, -bljem, vb. impf. in der Wiege hin und her bewegen, wiegen; mati dete ziblje; schaukeln; z. koga; z. se, sich schaukeln; otroci se zibljejo na vrbovih vejah; — z. se, wanken; drevje se ziblje od vetra; morje se ziblje, das Meer wogt; wackeln; pijanec se ziblje domov.
  94. zíbika, f. 1) = zibka, C., Mik., Pjk. (Črt.); — 2) die Turteltaube, SlGor.- C.
  95. zı̑bkalica, f. die Turteltaube, Notr.
  96. zı̑d, zı̑da, zidȗ, m. 1) die Mauer; z. postaviti, podreti; bled je kakor zid, Št.- C.; čelni z., die Giebelmauer, Cig.; podporni z., die Schutzmauer, oporni z., die Futtermauer, Levst. (Pril.); — 2) = pozid, der Herd, Rez.- C.
  97. zídanica, f. = zidana hiša, Mur.- C.; pos. zidana klet, ein gemauerter Keller in den Weinbergen, Cig., M., C., Št., Dol., BlKr.
  98. zídanje, n. 1) das Aufführen eines Mauerwerkes, das Mauern, das Bauen; zidanje z opeko, der Ziegelbau; — 2) das Gebaute, der Bau, Dict., Cig., Jan.; novo z., der Neubau, Cig., DZ.; — tudi: zidȃnje, Valj. (Rad).
  99. zidárski, adj. Maurer-; zidarsko delo; zidarska žlica ali lopatica, die Maurerkelle, Cig.; zidarski mojster, der Maurermeister; zidarskega se učiti, das Maurerhandwerk lernen.
  100. zídati, -am, vb. impf. ein Mauerwerk aufführen, mauern, bauen; cerkev, hišo z.; zidan, gemauert; zidana hiša, zidan most; zlate gradove z. si v oblake, Luftschlösser bauen, Cig., Preš.; — piskre zidati, Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.- Jurč., Polj.

   27.355 27.455 27.555 27.655 27.755 27.855 27.955 28.055 28.155 28.255  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA