Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.655-2.754)

  1. ohvátən, -tna, adj. lax, Cig.; — prim. ohlaten, ohlapen.
  2. oklẹ̑stək, -stka, m. der Prügel, Cig., SlN.- C.; oklestki, das Knüttel- o. Prügelholz, Cig., Jan.
  3. oklútən, -tna, adj. abscheulich, C.; — prim. neskluten.
  4. okosmatẹ́ti, -ím, vb. pf. rauh, behaart werden, Jan.
  5. okostenẹ́ti, -ím, vb. pf. verknöchern, Cig., Jan.
  6. okrajnocẹ́stən, -stna, adj. okrajnocẹ̑stni zaklad, der Bezirksstraßenfond, Levst. (Pril.).
  7. 1. okrę́tən, -tna, adj. regsam, flink, gewandt, Cig., Jan., C., DZ.; — rotatorisch, h. t.- Cig. (T.).
  8. 2. okrę́tən, -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
  9. okrǫ́tən, -tna, adj. wild, barsch, C.; grausam: najokrotnejši tujci, LjZv.; okrotni gospodarji, Slovan.
  10. okrožı̑təv, -tve, f. die Abrundung, Jan. (H.).
  11. okrútən, -tna, adj. grausam, Jan., nk.; — pogl. okroten.
  12. oletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. ablaufen (o vodi), C.; — = obleteti se (o listju), abfallen, C.
  13. ǫ́łšpetəlj, -tlja, m. = ošpetelj, Cv.
  14. omástən, -stna, adj. etwas fett, C.
  15. omȃternica, f. ein Weib, das schon einmal o. mehreremale geboren hat, Vod. (Bab.); — die Wöchnerin, Mur.
  16. omečı̑təv, -tve, f. die Erweichung, Cig., Jan.
  17. omejı̑təv, -tve, f. die Begrenzung, Cig. (T.); — die Einschränkung, die Beschränkung, Cig., Jan., nk.; biti pod neko omejitvijo, gewissen Beschränkungen unterliegen, DZ.; s to omejitvijo, mit dieser Einschränkung, DZkr.
  18. omẹnı̑təv, -tve, f. die Erwähnung, nk.
  19. omẹ̑tək, -tka, m. der Pinsel: malarski ometki, ogr.- Valj. (Rad).
  20. omę́tən, -tna, adj. omę̑tni dvor = kasacijski d., DZ.
  21. omislı̑təv, -tve, f. die Anschaffung, DZ.
  22. omǫ̑tək, -tka, m. das Herumgewundene, C.; voščeni o., das Wachsstöckel, C.
  23. omǫ́tən, -tna, adj. 1) schwindelig, Mur., Jan., C.; — kollerig, Jan. (H.); — 2) betäubend, Cig.; — omotna moka, (durch Lolch) verdorbenes Mehl, C.; — 3) = moten, trübe: omotno steklo, Cig.; omotno videti, undeutlich sehen, Cig.
  24. omožı̑təv, -tve, f. die Verheiratung (eines Weibes).
  25. ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
  26. onečastı̑təv, -tve, f. die Verunehrung, der Insult, Jan.
  27. onẹ̑gastən, -stna, adj. = onegast, Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
  28. oneprijateljiti, -im, vb. pf. verfeinden: o. koga s kom, Cig. (T.).
  29. onǫ́tən, -tna, adj. in jener Gegend befindlich, jenseitig, Mur.
  30. operatér, -rja, m. ranorezec, der Operateur, Jan.
  31. opetę́če, f. pl. = peteče, das Fleckfieber (die Peteschen), Cig.
  32. opę̑tək, -tka, m. das Hinterleder am Schuh, Z.; der Schuhabsatz, Jan.
  33. opisȃtelj, m. der Beschreiber, Jan. (H.).
  34. opisovȃtelj, m. der Beschreiber, der Schilderer, nk.
  35. oplátən, -tna, adj. einseitig: oplatna ženska, katera le na eno stran doji otroka, Savinska dol.
  36. oplatẹ́ti, -ím, vb. pf. o. od koga, von jemandem verhext werden = uročen postati: tele, otrok oplati, C.
  37. oplę̑tək, -tka, m. 1) das Haarband, Jan.; der Haarschmuck, Z.; die Coiffure, SlN.; tudi pl. opletki, der Haarschmuck, C.; — 2) die Umkränzung, der Schmuck: opletki po cerkvi, C.
  38. opletẹ̑la, f. der Haarzopf, Meg.- Mik.
  39. opletę́nəc, -nca, m. = slak, die Ackerwinde, C.
  40. opletę́nka, f. die Kranzeljungfer, Cig., Ip.- M.
  41. 1. opočı̑tək, -tka, m. = očitek, der Vorwurf, die Bemängelung, Jan.
  42. 2. opočı̑tək, -tka, m. die Rast, Jan.
  43. opomnı̑təv, -tve, f. = opomin 1), Jan.
  44. opopnatẹ́ti, -ím, vb. pf. Knospen ansetzen, C.
  45. opošténiti, -im, vb. pf. s tem si je opoštenil ime, das gereicht ihm zur Ehre, Cig. (T.).
  46. opotèč, -ę́ča, adj. = opotočen, unstet, Jan.; v pregovoru: sreča je opoteča = das Glück ist kugelrund, Šaleška dol.- C., Kres I. 215.; — wankend: z opotečimi koraki, Zv.
  47. opotę́čən, -čna, adj. = opoteč, opotočen, Z.
  48. opotéči se, -téčem se, vb. pf. taumeln: škricu je založila zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid, LjZv.; o. se v kaj, an etwas antaumeln, anwanken, Cig.
  49. opotẹ́kalica, f. das Geschwanke, Cig.
  50. opotẹ́kati se, -tẹ̑kam se, -čem se, vb. impf. ad opoteči se; wankend gehen, taumeln, Cig., Jan.; ti si nas z vinom napojil, da smo se opotekali, Dalm.; od lakote o. se, Z.
  51. opotekljìv, -íva, adj. taumelig, schwach, Cig.
  52. opotəkníti se, -táknem se, vb. pf. mit den Füßen anstoßen, straucheln, Mur., Boh.; o. se ob kamen, Dalm., Trub.; o. se in pasti, Dalm.; ako kdo hodi po dnevi, ta se ne opotakne, Trub.
  53. opravı̑telj, m. der Geschäftsleiter, DZkr.
  54. opravı̑teljstvọ, n. die Geschäftsführung, Jan. (H.).
  55. opredẹlı̑təv, -tve, f. = opredelba, Jan. (H.).
  56. opróstən, -stna, adj. oprǫ̑stni list, der Freizettel, Cig.
  57. oprostı̑təv, -tve, f. 1) die Befreiung, die Dispens, Cig., Jan.; die Freisprechung, C.; die Freimachung, die Emancipation, Cig., Jan.; — 2) die Verzeihung, Vrt.
  58. oprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Erde werden, Z.
  59. oprstẹ́ti, -ím, vb. pf. = oprsteneti, C.
  60. opŕtən, -tna, adj. was auf dem Rücken an Tragbändern getragen wird: opȓtni koš, der Rückenkorb.
  61. optomētər, -tra, m. vidomer, das Optometer, Cig. (T.), Žnid.
  62. opȗstək, -stka, m. der Unterlassungsfehler, Cig., Jan.
  63. opústən, -stna, adj. Unterlassungs-: opȗstni greh, Jan.
  64. opustı̑təv, -tve, f. 1) die Auflassung, Jan.; o. okrajne ceste, Levst. (Cest.); — 2) das Lassen, die Unterlassung, Jan.
  65. oranı̑təv, -tve, f. die Verwundung, Jan.
  66. orȃtən, -tna, adj. zum Ackern gehörig, Ackerbau-, M.
  67. orȃtəv, -tve, f. das Ackern, Cig., Jan., C.; ob oratvi, zur Pflügezeit, M.
  68. orhēstər, -stra, m. = orkester, Jan., Cig. (T.).
  69. orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  70. osamosvojı̑təv, -tve, f. = osamosvojba, Jan. (H.).
  71. osȃtəc, -tca, m. dem. osat, Valj. (Rad).
  72. osȃtən, -tna, adj. voll Disteln, distelig, Jan. (H.).
  73. osebítən, -tna, adj. sonderlich, Z.
  74. osebı̑təv, -tve, f. die Absonderung, DZ.
  75. osəmdesetę̑r, num. achtzigerlei; — osemdesetero glav živine, achtzig Stück Vieh.
  76. osəmdesetę̑rən, -rna, adj. achtzigfach.
  77. osəmdesetę̑rica, f. eine Zahl von 80 Stück, Cig.
  78. osəmdesetę̑rnat, adj. = osemdeseteren.
  79. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
  80. osəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. achtzigjährig.
  81. osəminštiridesetę̑rəc, -rca, m. das Tetrakontaoktoeder, Cig. (T.), C.
  82. ǫ́səmkratən, -tna, adj. achtmalig.
  83. osəmlẹ́tən, -tna, adj. achtjährig.
  84. osirotẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Waise werden, Mur., Cig., Jan., Mik., Jurč.; — verarmen, Dict., Cig., Jan.
  85. osklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.
  86. oskrbovȃtelj, m. der Versorger, Jan. (H.).
  87. oskrunı̑telj, m. der Schänder, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  88. oskrunı̑təv, -tve, f. die Befleckung, die Schändung, die Entweihung, Jan., nk.
  89. oskrunjȃtəv, -tve, f. = oskrunjanje, Jan.
  90. oskútən, -tna, adj. ekelhaft, widerwärtig, Jan., C.
  91. oslástən, -stna, adj. 1) etwas süß, süßlich, Dict., Jan., C.; — widrig süß, Jan., C., Gor., SlGor.; — 2) wohllüstig, geil, Mur., C.
  92. oslavı̑təv, -tve, f. = oslava, Jan.
  93. oslobodı̑telj, m. der Befreier, Prip.- Mik.
  94. osmerokǫ́tən, -tna, adj. achtwinklig, achteckig, Cig., Jan.
  95. osmerokrátən, -tna, adj. achtmalig, Jan.
  96. osmocvẹ́tən, -tna, adj. achtblumig, Cig.
  97. osmokrátən, -tna, adj. = osemkraten, Cig., Jan.
  98. osmolẹ̑təc, -tca, m. der Achtjährige, Cig.
  99. osmolẹ́tən, -tna, adj. achtjährig, Cig., Jan.
  100. osmostebràt, -áta, adj. achtsäulig, Cig.

   2.155 2.255 2.355 2.455 2.555 2.655 2.755 2.855 2.955 3.055  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA