Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (26.501-26.600)

  1. vročevȃnje, n. das Einhändigen, das Zustellen, Levst. (Nauk), nk.
  2. vročeváti, -ȗjem, vb. impf. = vročati; einhändigen, zustellen, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.
  3. vročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, der Zusteller, Jan. (H.).
  4. vročíłən, -łna, adj. Zustellungs-, Cig., nk.; vročı̑łni list, der Zustellungsschein, vročilna pola, der Zustellungsbogen, Levst. (Nauk).
  5. vročílọ, n. die Zustellung, Cig., Levst. (Nauk), DZ.
  6. vročíti, -ím, vb. pf. einhändigen, zustellen, Guts.- Cig., Mur., Jan., C., DZ., nk.
  7. vročı̑tvən, -tvəna, adj. Zustellungs-: vročitvena pola, DZkr.
  8. vročníca, f. 1) hitziges Fieber, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Gallenfieber, C.; — 2) vrǫ̑čnica, das Quellwasser, Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( nam. vrotčnica, prim. vrotek 1)).
  9. vročník, m. der Zusteller, Levst. (Nauk).
  10. vročnína, f. die Zustellungsgebür, Cig., DZ., nk.
  11. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  12. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  13. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  14. vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
  15. vrstníca, f. die Altersgenossin, die Zeitgenossin.
  16. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
  17. vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.- Raič ( Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
  18. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
  19. vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.
  20. 1. vršénje, n. das Austreten des Getreides, Cig.
  21. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
  22. vršíčevlje, n. coll. der Schmalstrahl (stenactis bellidiflora), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  23. vršı̑čkati, -am, vb. impf. v. trte, t. j. vršičke jim prirezavati, M., Vrtov. (Vin.).
  24. vršilíšče, n. die Betriebsstätte, DZ.
  25. 1. vršíti, -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
  26. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
  27. 2. vȓšnik, m. der Scheitelpunkt, der Culminationspunkt, Jan. (H.).
  28. vȓšnjak, m. 1) der obere Mühlstein, der Laufer, Cig., C.; — 2) gornji počrezni kamen pri vratih, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  29. 1. vr̀t, vŕta, m. 1) der Garten; na vrtu, im Garten; — 2) = ograjena košenica, Polj.
  30. vrtáč, m. 1) = človek, ki vrta, der Bohrer, Cig., Jan.; — 2) der Reiber (ein Wirbel an den Fenstern), V.-Cig.
  31. vrtálja, f. = frtalja, eine Art Eierkuchen ( it. fritella, Pfannenkuchen), Goriš.- Erj. (Torb.).
  32. vrtȃvčən, -čna, adj. munter, lebhaft, Cig.
  33. vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  34. vrtìč, -íča, m. dem. vrt; ein kleiner Garten.
  35. vrtı̑čək, -čka, m. dem. vrtič; ein kleiner Garten.
  36. vrtílọ, n. 1) das Drehwerk, Cig.; — 2) = vratilo, der Well- o. Wendelbaum, Cig.; — 3) die Spule, C.; — das Spulrad (des Webers), Jan. (H.); — 4) = vijak, die Schraube, Mur., C., ZgD., UčT.; — 5) der Bohrer, bes. die durch Riemen in Bewegung gesetzte Rennspindel, C.; — 6) = kolec, ob katerem se vrte vrata, SKr.; — die Thürangel, Dol.; — 7) die Walze, C.
  37. 2. vrtíšče, n. die Gartenarea, DZ.
  38. vrtíti, -ím, vb. impf. = vrteti, Mur., Dol., Notr.- Z.; s svojim repom je vrtil (er hat gewedelt), Dalm.
  39. vrtjè, n. die Gartenwirtschaft, Levst. (Pril.).
  40. vrtnȃrstvọ, n. die Gärtnerei, die Gartenkunst, das Gartenwesen.
  41. vȓtnat, adj. gartenreich, Jan.
  42. vrtníca, f. 1) die Gärtnerin, Mur.; — 2) die Gartenerde, Mur.; — 3) die Gartenrose, Mur., Cig., Jan., nk.; (tudi: vȓtnica).
  43. vrtník, m. 1) der Gärtner, Jarn.- Cig., Mur., Jan., LjZv., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Gartenlaubsänger (sylvia [ficedula] hypolais), C.
  44. vrtnína, f. coll. die Gartengewächse: vrtnino z vodo poškropiti, Vod. (Izb. sp.); die Gartenerzeugnisse, C.; gorje vam, ki desetinite vrtnino! Jap. (Sv. p.).
  45. vrtnı̑štvọ, n. der Gartenbau, die Gärtnerei, Mur.
  46. vrtorę̑pka, f. die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., Z., Frey. (F.).
  47. vrtovína, f. 1) = vrtnina, die Gartengewächse, C.; — 2) die Gartenerde, C.
  48. vrtúlja, f. 1) der Wasserwirbel, der Windwirbel, C.; — 2) die Drehmaschine, Jan.; — 3) der Kinderstehreif, Jan. (H.).
  49. vȓv, -ı̑, f. 1) das Seil, der Strick; — blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi, Mur.; — 2) živa v., der Heerwurm (dolg, kači podoben izprevod ličink od Tomaževe mušice (sciara Thomae)), Erj. (Z.).
  50. vrvíšče, n. der Schnürboden (im Theater), DZkr.
  51. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
  52. vŕzəł, -zla, adj. lückig: v. plot, ein zerstörter Zaun, V.-Cig., Rib.- Mik.
  53. vrzẹ́ti, -ím, vb. impf. offen stehen: duri vrzijo, C.
  54. vrzíłce, n. die Nestel, das Schnürlein, Guts.- Cig., Jarn., C.
  55. vržȃj, m. der Wurf, Mur.; — die Wurfweite, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  56. vsàd, -sáda, m. 1) der Schub des Brotes in den Ofen, Cig.; — 2) C., M., pogl. usad.
  57. vsàj, adv. 1) wenigstens; — 2) = vendar, dennoch, doch, Meg., Trub., Dalm., Kast.
  58. vsájati, -am, vb. impf. ad vsaditi; 1) einsetzen, pflanzen; — seme korenine vsaja (treibt Wurzeln), Jurč.; — kruh v. = hlebe v peč devati, das Brot in den Ofen schieben, einschieben; — križ v zemljo v., das Kreuz in die Erde feststecken, Jap. (Prid.); — 2) v. se = repenčiti se; rad bi se vsajal, ko bi se ga kdo bal, Polj.
  59. vsȃk, adj. jeder; vsak dan, täglich; — po vsakem, auf jeden Fall, unter allen Umständen, Cig.; za vsako, jedesmal, Z., jvzhŠt.; za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.; vsako toliko, von Zeit zu Zeit, Goriš.; — vsak čiherni, ein jeglicher, C., nk.; — (vsaki ljudje, alle Völker, Krelj; vsaki mrtvi, alle Todten, ogr.- C.); ( nam. vsak se govori nav. vsaki: vsaki človek, toda: vsak dan, Cv.).
  60. vsakojáčki, adj. allerlei, C., jvzhŠt., ogr., kajk.; — v. človek, ein Teufelskerl, vzhŠt., jvzhŠt.; — vsakojački ( adv.), auf allerlei Weise, C.
  61. vsedláti se, -ȃm se, vb. pf. sich im Sattel festsetzen, Fr.- C.
  62. vsedóbrọ, n. die krainische Sterndolde (astrantia carniolica), Medv. (Rok.).
  63. vsegavẹ̑dež, m. = vsevedež 2), človek, kateri hoče vse vedeti, Jurč.
  64. vsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. hineinhauen, einhauen; znamenje v. v drevo; v kamen v. kaj, etwas in den Stein hauen.
  65. vsemogǫ̑štvọ, n. die Omnipotenz, ZgD.
  66. vserǫ̑d, adv. überall, (tudi: po vserǫ̑d), Soška dol., Cerkljansko, Idrijski svet- Erj. (Torb.); od v., von allen Seiten, Idrija.
  67. vsı̑kod, adv. = povsod: od v., von allen Seiten, Jan.
  68. vsiljìv, -íva, adj. aufdringlich, Cig. (T.); v. in siten, Jurč.
  69. vsìp, -sípa, m. das Hineinschütten, die Einstreuung, Cig.
  70. vsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad vsuti; hineinschütten; ( vb. pf. = vsuti, Št.).
  71. vsipávati, -am, vb. impf. einschütten, Mur.
  72. vskakováti, -ȗjem, vb. impf. aufspringen, M.; zakaj vi, visoke gore, vskakujete? Trub. (Psal.); — ( nam. vzsk-).
  73. vstajáč, m. možicelj vstajač, das Stehmännchen, der Stehauf, Cig.
  74. vstȃjanje, n. das Aufstehen; — die Auferstehung Christi, Krelj, Dalm.
  75. vstȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vstati; aufstehen; pred svitom v.; mrtvi vstajajo iz grobov; — voda vstaja, das Wasser steigt; — megla, dim vstaja; soparice vstajajo iz mlak; — misli vstajajo v srcu; — v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; narodi vstajajo zoper svoje vladarje.
  76. vstajénje, n. die Auferstehung ( nam. vstanjenje? prim. stanjenje).
  77. vstániti, -stȃnim, vb. pf. 1) jemanden aufstehen machen: vstani me, vstani otroka! Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) v. se, einbauen ( v. Bienen), Cig.
  78. vstȃnje, n. das Aufstehen: die Auferstehung, Mur., Cig.; — der Aufstand, Cig.
  79. vstáti, vstȃnem, vb. pf. aufstehen; (v. si, aufstehen, Dol.); zgodaj v.; — od mrtvih, od smrti v., auferstehen; — sich erheben, entstehen; veter, nevihta, boj, ogenj vstane; v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; — (v. se, aufstehen, C., Št.).
  80. vstávati, -am, vb. impf. = vstajati, aufstehen, C.
  81. vstǫ́pati, -am, vb. impf. ad vstopiti; eintreten, Mur., Cig., Jan., nk.
  82. vstǫ́pən, -pna, adj. Eintritts-, Cig., Jan., nk.; vstǫ̑pni listek, die Eintrittskarte, nk.
  83. vstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. eintreten, Mur., Cig., Jan., nk.; v. v sobo, v službo, in das Zimmer, in den Dienst eintreten, nk.
  84. vstǫ̑pnica, f. die Eintrittskarte, Jan., nk.
  85. vstrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. in die Höhe richten, emporrichten, Cig., Vrt.; v. luč, tresko v čelešnjaku, Lašče- Levst. (M.); vstromljene stene, Levst. (Zb. sp.); — mož mi je hotel up v., Zv.; — ( nam. vzstr-).
  86. vsúti, -spèm, -sȗjem, vb. pf. hineinschütten.
  87. vš, interj. s tem glasom podijo kuretino.
  88. všèv, adv. schief, C., Polj.; lestva se postavi všev, Telov.; — nam. v ševo; prim. ševa.
  89. všę́vən, -vna, adj. schief: vševna lestva, Telov.
  90. všìv, -šíva, m. die Einnähung, das Eingenähte, C.
  91. vštrı̑c, I. adv. nebeneinander, in gleicher Linie o. Fronte; v. sva stala, hodila; — II. praep. c. gen. neben, parallel an; v. koga stati; ali smem vštric tebe iti? Jurč.; drug v. druzega se postaviti, in Stirnreihen sich aufstellen, Telov.; — neben: zakaj Bog v. dobrih toliko hudobnih ljudi trpi? Ravn.
  92. vštrícati se, -am se, vb. impf. im Gehen gleichen Schritt zu halten suchen, Gor.
  93. vštríčən, -čna, adj. in gleicher Linie nebeneinander stehend; — parallel, Cig., Jan., C.; vštrična pogorja, Jes.
  94. vtákniti, -nem, vb. pf. = vtekniti.
  95. vtíkanje, n. 1) das Hineinstecken; — 2) die Einmischung, der Eingriff, die Dazwischenkunft.
  96. vtíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad vtekniti; 1) hineinstecken; — 2) v. se v kaj, sich in etwas mischen.
  97. vtkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. 1) einweben; — 2) = zavotčiti, Cig.
  98. vúzəmnica, f. 1) das Osterlied, Mur.; — 2) das Osterfreudenfeuer, C., vzhŠt.; vuzemnice kuriti, Vrt.
  99. vuzmę̑nica, f. 1) das Osterfeuer, vzhŠt.; — 2) pl. vuzmenice, nekako pecivo, C.
  100. vúzmer, adv. = zmerom, immer, ununterbrochen, Prip.- Mik.

   26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA