Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (26.455-26.554)

  1. vrẹ̑čar, -rja, m. 1) der Säckler, Cig.; — 2) das Beutelthier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  2. vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.- M., ogr.- Mik., Obloke- Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.- C.
  3. vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.
  4. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.
  5. 2. vrẹ̑d, m. za vred imeti, würdig achten, Guts.- Cig., Kor.- Mik.
  6. vrèd, adv. 1) zu gleicher Zeit, zugleich, C.; pri tebi in pri njem vred, C.; — 2) sogleich, Habd.- Mik., C.; — 3) sammt; s kom, s čim vred; oče s sinom vred; z nočjo, z dnevom vred, mit Anbruch der Nacht, des Tages; — drugemu vred, wie ein anderer, C.
  7. 1. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) verletzt, Štrek.; kadar človek od velicega truda ali sedeža otoče okoli pasa, vele, da je vreden (vrẹdȃn), Rodik na Krasu, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) geschwürig, Cig.; — 3) schwach, klein: naši otroci so še vredni, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  8. 2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  9. vrẹ́diti, -im, vb. impf. ( pf.?) verletzen, Dict.; bes. an einer wunden Stelle verletzen, wehe thun: v. koga, v. se, C., BlKr., Notr.- M.; "kako si me vredil!" (ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno nogo), Vreme- Erj. (Torb.); — vredil sem se, ich habe mich überhoben, Cig., Notr.; (dovršna oblika pravilneje: uvrediti).
  10. vrẹ́dnost, f. die Würdigkeit; po vrednosti, nach der Würdigkeit, nach Verdienst; — der Wert, die Güte; die Preiswürdigkeit; po vrednosti kupiti, C.; — die Währung, die Valuta; avstrijska v.; — tudi: vrẹdnọ̑st.
  11. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
  12. vrẹ̑łnik, m. der Sprudelstein, Jan. (H.).
  13. vrẹ́lovəc, -vca, m. der Sprudelstein, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.).
  14. vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.- C.).
  15. vrẹmeník, m. das Wetterglas, das Barometer, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  16. vrẹmenı̑t, adj. = vremeniten, ogr.- C.
  17. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
  18. vrẹmenokàz, -káza, m. der Wetteranzeiger, Sen. (Fiz.).
  19. vrẹmenoslǫ̑vje, n. die Meteorologie, Jes.
  20. vrẹmenoznȃnstvọ, n. die Witterungskunde, die Meteorologie, Cig., Cig. (T.).
  21. vrẹmę́nski, adj. Wetter-, Witterungs-; vremenski prerok.
  22. vrẹmę̑nstvọ, n. die Witterungsverhältnisse, Cig., Jan.
  23. vrẹ́skniti, vrẹ̑sknem, vb. pf. krachend brechen, zerspringen: lonec vreskne, Dol.- Mik.; — eine Ritze bekommen, knacken, bersten, Cig., Jan.
  24. vrẹ̑snica, f. 1) = grič z vresjem porasten, Kras; — 2) vresnice, die Heiden (ericaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  25. vrẹsnják, m. die Heideflechte, Cig.
  26. vrētica, f. eine Art Wiesel, C.; das Frettchen (mustela furo), Erj. (Z.); — menda iz nem.
  27. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
  28. vr̀h, praep. c. gen. = vrhu, oben auf; vrh drevesa, gore; vrh česa položiti; — vrh tega, obendrein, überdies.
  29. vrhnják, m. 1) der obere Mühlstein, der Laufer, Cig., BlKr.- M.; — 2) der Helm des Brantweinkessels, der Brennhelm, Cig.; — 3) vȓhnjak, die obere Fensterleiste, ogr.- C., Valj. (Rad).
  30. vrholíka, f. das Doldengras, die Spurre (holosteum umbellatum), Cig., Medv. (Rok.).
  31. vrhovátiti, -ȃtim, vb. impf. häufen, aufhäufen, Jan., C., Svet. (Rok.), Bes.; anlagern, Erj. (Min.); in Haufen schichten, häufen: na kupe devati in v. gramoz, Levst. (Cest.); v. gomilo na gomilo, Levst. (Zb. sp.).
  32. vrhǫ̑vnik, m. 1) der Bewohner eines Berggipfels, der Kogelbauer, Jarn.; — 2) der Obere, der Obmann, der Vorgesetzte, C., UčT.; — der Souverän, Cig. (T.), DZ.; — 3) = veči ploščat kamen, kakršne na zideh devajo po vrhu, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — 4) = hudournik, der Wildbach, Cig.; — 5) neki hrast z drobnim želodom in trdim lesom, rastoč po vrhovih, C.
  33. vȓhu, I. adv. oberhalb, darüber, darauf; vrhu položiti, dejati, Dol.; — Kristusa vrhu ( namr. na osla) posadijo, Krelj, Dalm.; razdejal je mesto ino je vrhu sol sejal, Dalm.; — II. praep. c. gen. oberhalb, über, Hip. (Orb.), nk., Dol.; en kamen vrhu drugega, Trub.; vrhu njega, Dalm.; gre vrhu morja, Trub.; vrhu groba, Dict.; — vrhu tega, obendrein, überdies, nk.
  34. vrhȗnəc, -nca, m. der Berggipfel; — ( fig.) der Gipfel, der höchste Punkt, der Höhepunkt: na vrhuncu svoje slave biti, nk.
  35. vrı̑j, m. = tolmun, globodnica, eine tiefe Stelle im Wasser, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. verij.
  36. vríniti, -rı̑nem, vb. pf. hineindrängen, hineinschieben; — v. komu kaj, jemandem etwas aufdringen, aufzwingen; — v. se, sich hineindrängen, sich einschieben; v krdelo lepih pavov se vrine sraka, Met.; — sich aufdringen; — pomota se je vrinila, ein Irrthum ist unterlaufen.
  37. vriskáč, m. 1) der Jauchzer, Cig.; — 2) rjavi v., rother Brüllaffe (mycetes seniculus), Erj. (Ž.).
  38. vrívati, -am, vb. impf. ad vriniti; hineinschieben, hineindrängen; — v. komu kaj, jemandem etwas aufzudringen suchen; — v. se, sich hineindrängen; — sich eindrängen, sich aufdrängen; — misli se vrivajo, Gedanken drängen sich auf, steigen auf.
  39. vȓkla, f. = otka, die Pflugreute, Jan., Poh.- Glas.
  40. vrklìn, -ína, m. = pletena vrša v ribjo lov, der Garnsack, ( nam. brklin, prim. burkla?) Srpenica ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  41. 2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
  42. vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.- LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.
  43. vrnję́kati, -am, vb. impf. zanken, zwisten, C.; — prim. vrnčati.
  44. vrǫ́čati, -am, vb. impf. ad vročiti; einhändigen, zustellen, Cig., Levst. (Nauk), nk.
  45. vrǫ̑čba, f. die Zustellung, Cig., C., Levst. (Nauk).
  46. vročbarína, f. die Zustellungsgebür, Levst. (Nauk).
  47. vročevȃnje, n. das Einhändigen, das Zustellen, Levst. (Nauk), nk.
  48. vročeváti, -ȗjem, vb. impf. = vročati; einhändigen, zustellen, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.
  49. vročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, der Zusteller, Jan. (H.).
  50. vročíłən, -łna, adj. Zustellungs-, Cig., nk.; vročı̑łni list, der Zustellungsschein, vročilna pola, der Zustellungsbogen, Levst. (Nauk).
  51. vročílọ, n. die Zustellung, Cig., Levst. (Nauk), DZ.
  52. vročíti, -ím, vb. pf. einhändigen, zustellen, Guts.- Cig., Mur., Jan., C., DZ., nk.
  53. vročı̑tvən, -tvəna, adj. Zustellungs-: vročitvena pola, DZkr.
  54. vročníca, f. 1) hitziges Fieber, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Gallenfieber, C.; — 2) vrǫ̑čnica, das Quellwasser, Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( nam. vrotčnica, prim. vrotek 1)).
  55. vročník, m. der Zusteller, Levst. (Nauk).
  56. vročnína, f. die Zustellungsgebür, Cig., DZ., nk.
  57. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  58. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  59. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  60. vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
  61. vrstníca, f. die Altersgenossin, die Zeitgenossin.
  62. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
  63. vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.- Raič ( Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
  64. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
  65. vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.
  66. 1. vršénje, n. das Austreten des Getreides, Cig.
  67. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
  68. vršíčevlje, n. coll. der Schmalstrahl (stenactis bellidiflora), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  69. vršı̑čkati, -am, vb. impf. v. trte, t. j. vršičke jim prirezavati, M., Vrtov. (Vin.).
  70. vršilíšče, n. die Betriebsstätte, DZ.
  71. 1. vršíti, -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
  72. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
  73. 2. vȓšnik, m. der Scheitelpunkt, der Culminationspunkt, Jan. (H.).
  74. vȓšnjak, m. 1) der obere Mühlstein, der Laufer, Cig., C.; — 2) gornji počrezni kamen pri vratih, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  75. 1. vr̀t, vŕta, m. 1) der Garten; na vrtu, im Garten; — 2) = ograjena košenica, Polj.
  76. vrtáč, m. 1) = človek, ki vrta, der Bohrer, Cig., Jan.; — 2) der Reiber (ein Wirbel an den Fenstern), V.-Cig.
  77. vrtálja, f. = frtalja, eine Art Eierkuchen ( it. fritella, Pfannenkuchen), Goriš.- Erj. (Torb.).
  78. vrtȃvčən, -čna, adj. munter, lebhaft, Cig.
  79. vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  80. vrtìč, -íča, m. dem. vrt; ein kleiner Garten.
  81. vrtı̑čək, -čka, m. dem. vrtič; ein kleiner Garten.
  82. vrtílọ, n. 1) das Drehwerk, Cig.; — 2) = vratilo, der Well- o. Wendelbaum, Cig.; — 3) die Spule, C.; — das Spulrad (des Webers), Jan. (H.); — 4) = vijak, die Schraube, Mur., C., ZgD., UčT.; — 5) der Bohrer, bes. die durch Riemen in Bewegung gesetzte Rennspindel, C.; — 6) = kolec, ob katerem se vrte vrata, SKr.; — die Thürangel, Dol.; — 7) die Walze, C.
  83. 2. vrtíšče, n. die Gartenarea, DZ.
  84. vrtíti, -ím, vb. impf. = vrteti, Mur., Dol., Notr.- Z.; s svojim repom je vrtil (er hat gewedelt), Dalm.
  85. vrtjè, n. die Gartenwirtschaft, Levst. (Pril.).
  86. vrtnȃrstvọ, n. die Gärtnerei, die Gartenkunst, das Gartenwesen.
  87. vȓtnat, adj. gartenreich, Jan.
  88. vrtníca, f. 1) die Gärtnerin, Mur.; — 2) die Gartenerde, Mur.; — 3) die Gartenrose, Mur., Cig., Jan., nk.; (tudi: vȓtnica).
  89. vrtník, m. 1) der Gärtner, Jarn.- Cig., Mur., Jan., LjZv., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Gartenlaubsänger (sylvia [ficedula] hypolais), C.
  90. vrtnína, f. coll. die Gartengewächse: vrtnino z vodo poškropiti, Vod. (Izb. sp.); die Gartenerzeugnisse, C.; gorje vam, ki desetinite vrtnino! Jap. (Sv. p.).
  91. vrtnı̑štvọ, n. der Gartenbau, die Gärtnerei, Mur.
  92. vrtorę̑pka, f. die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., Z., Frey. (F.).
  93. vrtovína, f. 1) = vrtnina, die Gartengewächse, C.; — 2) die Gartenerde, C.
  94. vrtúlja, f. 1) der Wasserwirbel, der Windwirbel, C.; — 2) die Drehmaschine, Jan.; — 3) der Kinderstehreif, Jan. (H.).
  95. vȓv, -ı̑, f. 1) das Seil, der Strick; — blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi, Mur.; — 2) živa v., der Heerwurm (dolg, kači podoben izprevod ličink od Tomaževe mušice (sciara Thomae)), Erj. (Z.).
  96. vrvíšče, n. der Schnürboden (im Theater), DZkr.
  97. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
  98. vŕzəł, -zla, adj. lückig: v. plot, ein zerstörter Zaun, V.-Cig., Rib.- Mik.
  99. vrzẹ́ti, -ím, vb. impf. offen stehen: duri vrzijo, C.
  100. vrzíłce, n. die Nestel, das Schnürlein, Guts.- Cig., Jarn., C.

   25.955 26.055 26.155 26.255 26.355 26.455 26.555 26.655 26.755 26.855  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA