te (25.855-25.954)

25855. užíkati, -am, vb. pf. geschmeidig machen: usnje u., V.-Cig.; abnützen: užikano platno, Z.; — užikan človek, ein geschwächter Mensch, Z.
25856. užíti, užı̑jem, (užı̑vem, Krelj, Lašče- Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.- Valj. (Rad).
25857. užitnína, f. die Verzehrungssteuer, Cig., C., nk.
25858. užitnı̑nski, adj. Verzehrungssteuer-, nk.
25859. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
25860. užláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandschaft treten, verwandt werden, Cig., C.
25861. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
25862. vabílọ, n. 1) das Lockmittel, die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., C.; — 2) die Lockung, Cig., Jan.; — 3) die Einladung, Cig., Jan., C., nk.
25863. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
25864. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
25865. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Kropa ( Gor.); — 3) = vadben, Cig.
25866. 1. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.
25867. váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.- Mik., ogr.- C.
25868. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
25869. vadljáč, m. der Wetter, Cig.
25870. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
25871. vȃdljavəc, -vca, m. der Wetter, Cig., M.
25872. vȃdljavka, f. die Wetterin, Cig.
25873. vȃdlọ, n. ein wischartiges Zeichen der Feldhüter an Bäumen, Št.- Cig., C.; — prim. vadla.
25874. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
25875. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
25876. vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
25877. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
25878. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
25879. vajdnína, f. die Vogtsteuer, Cig.
25880. vȃjdstvọ, n. die Vogtei, Cig., Let.
25881. vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.- C.; — 3) sich erbrechen, C.
25882. vȃłčək, -čka, m. dem. valec; 1) eine kleine Welle; — 2) ein zusammengerolltes Wülstchen: v. volne, C.; — 3) der Zwerg, Fr.- C.; — 4) vȃlček, der Walzer (ples), nk.; (po nem.).
25883. vȃlez, m. neko kupilno platno, nekako valovito tkano, katero rabi Belim Kranjicam za spodnji del krila in za rokave, BlKr.
25884. vȃlhar, -rja, m. 1) der Walker, Št.- Cig., C.; — 2) die Rebenwinkelraupe, C.; — eine Art Käfer, der die Blätter rollt, C.
25885. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
25886. valı̑łnica, f. der Brutkasten, Cig., Jan., C., Nov.
25887. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
25888. váljar, -rja, m. die Walze; z valjarjem povaljati njivo, BlKr.; — die Nudelwalze; z valjarjem testo razbliniti, razvaljati.
25889. 1. váljati, -am, vb. impf. hin und her wälzen, herumwälzen; v. kaj po tleh, po blatu; sit človek satovje pod nogami valja, Ravn.- Valj. (Rad); v. se, sich wälzen; otroci se valjajo po travniku; — walzen, walken; v. testo; v. perilo, sukno; valjano železo, gewalztes Eisen, Levst. (Cest.).
25890. valjénje, n. 1) das Wälzen; — 2) das Brüten.
25891. valǫ̑vje, n. coll. die Wogen, die Fluten.
25892. váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).
25893. váma, f. der Zoll, die Steuerabgabe, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
25894. vàmp, vámpa, m. der thierische Bauch; — der Schmerbauch, der Wanst; — pl. vampi, die Kaldaunen, die Kuttelflecke; — prim. stvn. vampa, Mik. (Et.).
25895. 1. vȃn, m. na van, aufs Gerathewohl, C., Šol.; = v van, Z.; = v božji van, M., jvzhŠt.; na dober van, auf gutes Glück, Jan.; na moj van, auf meine Verantwortung, C.; (tudi vȃn, f.: tja v (eno) van, in den Tag hinein, Ravn.; nič se ne zgodi po kaki vani, Ravn.; na mojo van, auf meine Rechnung, Lašče- Levst. [M.]); — prim. nem. Wahn, stvn. van, Mik. (Et.).
25896. vánati, -am, vb. impf. betrügen, täuschen, zum Besten haben, Z., Dol., BlKr.
25897. vánati se, -am se, vb. impf. ( pf.) 1) entsagen, sich entschlagen, sich begeben: v. se česa, Mur., C., Met.; on se vsega vana, časti, veselja in dobička, Ravn.; — 2) sich hüten, Mur.; — prim. anati se.
25898. vánger, -rja, m. steinerne Thürpfoste, V.-Cig., Ip.- Mik. (Et.); — prim. bangar.
25899. vánjkušnica, f. der Polsterüberzug, vzhŠt.- C.
25900. vanováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich hüten, Mur.; — prim. vanati se.
25901. várati, vȃram, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Jan., Mik., Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.), nk.; — 2) wahrnehmen, merken, SlGor., ogr.- C.; — beobachten, ogr.- Mik.; — prim. varovati in stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, Mik. (Et.).
25902. vȃrčevati, -ujem, vb. impf. sparen, C.; otroci se uče v., Str.; računite in varčujte! Cv.
25903. vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. ( pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.- Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.- Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.
25904. vardẹ́vanje, n. 1) die Pflege: v. živine, C.; — das Bewahren, das Hüten, Dalm., Krelj; — 2) die Prüfung, die Probe, ogr.- Valj. (Rad).
25905. vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.- Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.- Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.- Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.- Raič ( Nkol.).
25906. vardẹ́vavəc, -vca, m. v. drevja, der Baumzüchter, C.; ovčji v., der Schafhüter, der Schafhirt, C.
25907. vardjȃn, m. = čuvaj, C.; — prim. it. guardiano (istega pomena).
25908. vȃrih, m. der Hüter, der Beschützer; angel varih, der Schutzengel; — der Vormund: ("tako se govori poleg "varh", in tako pišejo starejši pisatelji; prim. ženih", Škrab. [Cv.]).
25909. vȃrihinja, f. die Hüterin, die Beschützerin.
25910. varišíca, f. die Hüterin, die Beschützerin, C., Trub.- Mik.
25911. varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).
25912. varjeníca, f. das Eingesottene, C.
25913. 1. vȃrnik, m. der Hüter, C.
25914. varováč, m. der Hüter, der Beschützer, C., ogr.- Mik.; angel v., ogr.- Let.
25915. varováčkinja, f. die Hüterin, die Wächterin, C., ogr.- Valj. (Rad).
25916. varoválọ, n. das Bewahrungsmittel, das Präservativ, Cig., Jan.
25917. várovanski, adj. Mündel-, Pupillar-, Cig., Jan.; varovansko premoženje, das Curatelvermögen, C.
25918. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
25919. várovavəc, -vca, m. der Behüter, der Bewahrer, Cig.
25920. várovavka, f. die Behüterin, die Bewahrerin, Cig.; die Wärterin, Valj. (Rad).
25921. varovčı̑n, m. der Hüter, Cig., C.; poljski v., C.; — = pastir, der Viehhüter, Cig., Mik., vzhŠt.- Trst. (Let.); der Gemeindehirt, der Gemeindeschäfer, Mur., Št.- Cig.
25922. várovkinja, f. die Hüterin, Glas.
25923. varovník, m. der Hüter, C.; der Bewahrer, Cig.; der Beschirmer, Dol.- Cig.
25924. vȃrščina, f. die Sicherheit; die Sicherstellung: varščino dati, Cig.; — die Caution, Cig., DZ., Nov., nk.; das Vadium, Cig., Nov.
25925. varȗčka, f. die Kindswärterin, C., Slom., Savinska dol.
25926. vȃruh, m. = varih; (tako se piše beseda v novejšem knjištvu; benetski Slovenci izrekajo v tej besedi čisti u, Erj. [Torb.]).
25927. vȃruha, f. = varuhinja, Bes.; die Wärterin, Zv.
25928. vȃruška, f. die Kindswärterin, Mur.
25929. vȃs, -ı̑, f. das Dorf; na vaseh, auf dem Lande, Cig.; — v vas iti, priti, zum Besuche gehen, kommen; po vasi priti, zum Besuche kommen, Polj., Idrija; fantje to noč niso ukali, na vasi so pa bili vsi (schwärmten im Dorfe herum), Erj. (Izb. sp.).
25930. vasovȃnje, n. das Besuchen; — das Fensterln, nächtliches Stelldichein am Fenster der Geliebten.
25931. vasováti, -ȗjem, vb. impf. 1) auf Besuch sein, Polj.; na sveti večer vasovali so vaščani drug pri drugem, Zora; hodil sem vasovat k sosedu, Jurč.; — 2) übhpt. bei der Nacht im Dorfe herumschwärmen, Kr.; bes. ein Stelldichein am Fenster der Geliebten haben, Kr.
25932. vasovȃvka, f. die Besucherin, M.; ein Mädchen, das Besuche des Nachts am Fenster empfängt, Kr.; — die Nachtschwärmerin, Kr.
25933. vāta, f. lose Baumwolltafel, die Watte.
25934. vȃtał, -la, m. = vatel, die Elle, Mur., Levst. (Slovn.), Krelj, Jsvkr.
25935. vātar, -rja, m. der Wattemacher, Cig.
25936. vȃtlar, -rja, m. der Ellenritter, Cig., SlN.
25937. vȃtlarčək, -čka, m. dem. vatlar; der Ellenritter, Cig.
25938. vbȃdar, -rja, m. eine Art Rüsselkäfer: der Apfelstecher (rhinchites Bacchus), Nov.; tudi: der Pflaumenbohrer (rhynchites cupreus), Nov.
25939. vbȃdati, -am, vb. impf. ad vbosti; 1) hineinstechen; = šivati: kdo bo na Martinji dan vbadal in krpucal! Levst. (Zb. sp.); — 2) v. se, sich abmühen, Cig., Jan., Kr.; Se vbada se vpera, Za smrt le skrbi, Preš.; — prim. vpikovati se.
25940. vbíti, vbı̑jem, vb. pf. hineinschlagen; — v maslo vbita jajca, eingerührte Eier, Ravn. (Abc.); v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einprägen, beibringen; — v. si kaj v glavo, sich etwas in den Kopf setzen.
25941. vbọ̑dati, -am, vb. impf. hineinstechen: = šivati ( zaničlj.), (vbudati) Lašče- Levst. (M.).
25942. vbọ̑gajme, adv. = v Boga ime (in Gottes Namen): prositi v., um Almosen bitten, betteln; v. dati, ein Almosen geben; v. odgnati berača = odgnati ga v božjem imenu.
25943. vbósti, vbódem, vb. pf. hineinstechen.
25944. vcẹ́piti, -im, vb. pf. 1) einpfropfen, Mur., Cig., Jan.; — v. sekiro v tepelj, parobek, die Axt in den Klotz hauen, so dass sie darin stecken bleibt, Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; — 2) einimpfen: v. koze, Cig.; v. bobinke, impfen, ogr.- C.; — 3) einprägen, Vrtov. (Km. k.); — einflößen; v. komu ljubezen, sovraštvo v srce; v. komu kaj v glavo, jemandem etwas in den Kopf setzen, beibringen.
25945. vcẹ́pljenəc, -nca, m. ein gepfropfter Baum, Cig., Jap.- C.
25946. včę́raj, adv. gestern.
25947. včę́ranji, adj. gestrig; pred včeranjim (predvčeranjim), vorgestern.
25948. vdȃjanje, n. 1) die Ergebung; — 2) das Ausheiraten, M.
25949. vdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vdati; 1) an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Cig., Jan., M.; — 2) v. se, sich ergeben, sich fügen; — sich hingeben; v. se veselju, žalostnim mislim; — nachgeben: tla se vdajejo, deska se vdaja, Lašče- Erj. (Torb.); nogi sta se mu vdajali pod koleni, Jurč.; — 3) v. se, eingestehen; — 4) v. se, passen, Cig.
25950. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
25951. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
25952. vdȏłbək, -bka, m. etwas Eingemeißeltes, z. B. eine eingegrabene Figur, Cig.
25953. vdóvəc, -vca, m. 1) der Witwer; — 2) ein Stück Brot aus der Mitte des Laibes, C.
25954. vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.

   25.355 25.455 25.555 25.655 25.755 25.855 25.955 26.055 26.155 26.255  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani