te (25.801-25.900)

25801. ustrúpati, -am, vb. pf. = skrhati (kako rezilo), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. trupati.
25802. usúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehend etwas zustande bringen: nit u., einen Faden drehen; močnik u., das Mehlmus durch Rühren bereiten; moko z mlekom u., Mehl mit Milch anrühren, Cig.; — 2) u. se, durch Drehen kürzer werden; — u. se z delom, sich durch die Arbeit ermüden o. schwächen, Blc.-C.
25803. usuševáłən, -łna, adj. Trockenlegungs-: usuševȃłna dela, die Trockenlegungsarbeiten, Levst. (Močv.).
25804. usušílọ, n. 1) die Trockenlegung, die Entwässerung, Levst. (Močv.), Nov.; — 2) die Eintrocknung, das Eingehen ( z. B. der Früchte), Cig.
25805. usúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herabschütten, hinschütten, Cig., Jan., M.; u. se, in Menge herabzufallen anfangen: toča se uspe, ( LjZv.), usuje; Šipe se z oken vsujejo, Npes.-K.
25806. ušę̑snik, m. sveder, s katerim vrtajo ušesa leseni posodi, Levst. (Beč.); der Ösenbohrer, Jan. (H.).
25807. ušíbati, -am, vb. impf. ad ušabniti (ušebniti); biegen, C.; hoditi kolena ušibaje (Kniebeugegang), Telov.
25808. ušibováti, -ȗjem, vb. impf. biegen, beugen, Cig.; — u. se, sich biegen: moja noga se ušibuje, Trub. (Psal.); telo se ušibuje, Kast. (Rož.).
25809. úta, f. die Hütte, die Laube; — iz nem.
25810. utȃja, f. = utajitev, Jan.
25811. utȃjba, f. = utajitev, Cig.
25812. utajíti, -ím, vb. pf. 1) verheimlichen, verhehlen, verschweigen; — ableugnen, verleugnen; — utajen, latent ( phys.), Cig. (T.); utajena toplota, gebundene Wärme, h. t.- Cig. (T.); — 2) vorenthalten: u. komu dobroto, C.; naj me kara, le (li) olja balzama naj ne utaji glavi moji, ogr.- Valj. (Rad).
25813. utȃpljati, -am, vb. impf. ad utopiti; in eine Flüssigkeit versenken; u. se, versinken, untersinken; — ertränken; u. se, ertrinken.
25814. utárati, -am, vb. pf. abmartern, V.-Cig.
25815. utíhniti, -tı̑hnem, vb. pf. still werden, verstummen; — sich legen, aufhören: veter je utihnil.
25816. utkáti se, -tkȃm, -tkèm, (-tčèm, -təčèm) se, vb. pf. beim Weben eingehen, Cig.
25817. utolážiti, -ȃžim, vb. pf. trösten, beschwichtigen, stillen, besänftigen; u. koga; u. jezo, žejo.
25818. utołstíti, -ím, vb. pf. mästen o. dick machen, C.
25819. utółščati, -am, vb. impf. ad utolstiti; mästen, C.
25820. utóniti, -tǫ́nem, vb. pf. untersinken, ertrinken.
25821. utòr, -ǫ́ra, m. 1) zareza pri dogah, v katero se vstavlja dno sodu, keblu itd., die Nuth, der Gergel, Mik., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.), Dol., BlKr.; — 2) on del keblovega, sodovega oboda, ki strči nad dnom, der Frosch, Rib.- M., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.); prijeti sod za utore, Dol.; — prim. otor.
25822. utǫ̑rnik, m. das Kimmeisen, der Nuthhobel, Cig., M., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Dol.
25823. utrȃta, f. der Aufwand, die Unkosten, Guts., Mur., Cig., M., C.; ne boje se ne utrat ne težav, Ravn.; utrate in davki, Pohl. (Km.).
25824. utrdẹ́ti, -ím, vb. pf. verharten, sich verhärten, Glas.
25825. utŕditi, -im, vb. pf. fest machen, befestigen: u. mesto, die Stadt mit Festungswerken versehen; — abhärten; u. telo; — bestärken; u. koga v hudobiji, Jsvkr.; bekräftigen, dauerhaft machen; u. prijateljstvo.
25826. utrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) ogenj u. = s trenjem napraviti ogenj, durch Reibung Feuer anmachen, Navr. (Let.); — 2) durch Fahren u. Gehen fest machen, festtreten; pot, cesto u., Cig., C., Erj. (Torb.); utrta steza, tla, C.; konji iščejo utrtega pota, Erj. (Izb. sp.); grudasta cesta se počasi utare, Z.; — travo utreti, Gras zusammentreten, Volk.; — 3) u. se, beim Brecheln des Flachses sich verletzen, Notr.
25827. utŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) abreißen, pflücken; u. sad, cvetico; — u. se, abreißen ( intr.); nit se je utrgala; sich losreißen; breg, hrib se je utrgal; — oblak se je utrgal, ein Wolkenbruch stürzte nieder; solze so se mu utrgale iz oči, Thränen entströmten seinen Augen, Jsvkr.; — utrgan biti, den Weichenbruch haben, Cig.; — 2) am Lohne, Preise u. dgl. abziehen; — u. si kaj = pritrgati si kaj, Cig.; od ust si u., Jsvkr.
25828. utrı̑nək, -nka, m. die Lichtschnuppe, der Dochtabfall; — die Sternschnuppe: zvezdni utrinki; — utrinki, die Sprühfunken ( fig.), geistreiche Gedanken, Cig. (T.), nk.
25829. utrínjati, -am, vb. impf. ad 1. utrniti; 1) u. luč, das Licht putzen; — 2) u. se, Funken sprühen: železo se utrinja, M.; — zvezde se utrinjajo, es fallen Sternschnuppen; — utrinja se iz mramorja, iz zlatnine, es funkelt der Marmor, das Gold, Ravn.; — solze se mu utrinjajo, es entrollen ihm Thränen, Jan., M.; — utrinja se mi misel, es steigt ein Gedanke in mir auf, Cig.
25830. utrı̑nščnica, f. der Lichtschnuppenbehälter, V.-Cig.
25831. utrjevȃnje, n. das Befestigen; — das Abhärten; — das Bestärken, das Kräftigen.
25832. 1. utŕniti, -nem, vb. pf. putzen, schneuzen: luč, svečo u.; — u. se, utrnila se je zvezda, eine Sternschnuppe ist gefallen; — solza se mu je utrnila iz očesa, eine Thräne entfiel seinem Auge, Cig., Jan., nk.; — utrne se mi misel, ein Gedanke steigt mir auf, Cig., Ravn.; — utrne se boj, es kommt zur Schlacht, Cig.
25833. 2. utŕniti, -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.- C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)- C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.
25834. utrǫ̑šək, -ška, m. der Aufwand, Cig.; utroški, die Unkosten, Mur., Cig.; ne boji se ne truda ne utroškov, Ravn.
25835. utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.
25836. utrȗjenəc, -nca, m. der Ermüdete, Ravn.- Valj. (Rad).
25837. utrȗjenka, f. die Ermüdete, Jan. (H.).
25838. utȓžək, -žka, m. der Abzug (am Lohne, Gehalte), Cig., Jan.; brez utržka plačati, Cig.
25839. útva, f. die Blassente, kajk.- C.
25840. utvoríti, -ím, vb. pf. gestalten, Cig. (T.).
25841. uvȃgati se, -am se, vb. pf. bei öfterem Wägen an Gewicht verlieren, sich einwägen, Cig., Kr.
25842. uvedríti se, -ím se, vb. pf. hell, heiter werden, ausregnen; uvedrilo se je, der Regen hat aufgehört, Cig.
25843. uvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken, Cig., C., Krelj, Cv.; čast, katera nikdar ne uvene, Dalm.
25844. uvę́zati, -am, vb. impf. ad uvezniti; ( intr.) stecken o. hangen bleiben, sich fangen, C.
25845. uvę́zniti, -nem, vb. pf. 1) einklemmen, Jan.; — u. se, stecken o. hangen bleiben, M.; — 2) ( intr.) = u. se, stecken o. hangen bleiben, C.
25846. uvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. 1) entwischen, davonlaufen, C.; u. jo ciganom, den Zigeunern entlaufen, Andr.; — 2) abstehen, sein Wort nicht halten, C., Savinska dol.
25847. uvǫ́tčiti, -im, vb. pf. = votek vdeti, den Eintrag einschlagen, Gor.
25848. uvrẹ̑da, f. die Verletzung, C.; u. pravic, SlN.; u. poštenja, die Ehrenkränkung, Dol.- Cig., Jan.; — hs.
25849. uvremeníti se, -í se, vb. pf. uvremeni se, das Wetter wird beständig, BlKr.- M.
25850. úzda, f. der Zaum; konja za uzdo prijeti; — ( fig.) na uzdi imeti, im Zaume halten, Cig., Dalm.; — die Halfter, Mur., Cig., Jan., Gor.- Valj. (Rad).
25851. uzdáti, -ȃm, vb. impf. 1) den Zaum anlegen, bezäumen: u. konja, Cig., Jan.; uzdan, bezäumt, Dict.; — 2) im Zaume halten, zügeln, Cig., Jan., C.; u. koga, jezik, strast, C.
25852. uzelíti se, -ím se, vb. pf. aufwachsen (vom Kraute), M.
25853. úzəm, -zma, m. die Ostern, na Pivki- Erj. (Torb.); — prim. vuzem.
25854. užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.- Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
25855. užíkati, -am, vb. pf. geschmeidig machen: usnje u., V.-Cig.; abnützen: užikano platno, Z.; — užikan človek, ein geschwächter Mensch, Z.
25856. užíti, užı̑jem, (užı̑vem, Krelj, Lašče- Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.- Valj. (Rad).
25857. užitnína, f. die Verzehrungssteuer, Cig., C., nk.
25858. užitnı̑nski, adj. Verzehrungssteuer-, nk.
25859. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
25860. užláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandschaft treten, verwandt werden, Cig., C.
25861. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
25862. vabílọ, n. 1) das Lockmittel, die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., C.; — 2) die Lockung, Cig., Jan.; — 3) die Einladung, Cig., Jan., C., nk.
25863. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
25864. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
25865. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Kropa ( Gor.); — 3) = vadben, Cig.
25866. 1. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.
25867. váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.- Mik., ogr.- C.
25868. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
25869. vadljáč, m. der Wetter, Cig.
25870. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
25871. vȃdljavəc, -vca, m. der Wetter, Cig., M.
25872. vȃdljavka, f. die Wetterin, Cig.
25873. vȃdlọ, n. ein wischartiges Zeichen der Feldhüter an Bäumen, Št.- Cig., C.; — prim. vadla.
25874. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
25875. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
25876. vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
25877. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
25878. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
25879. vajdnína, f. die Vogtsteuer, Cig.
25880. vȃjdstvọ, n. die Vogtei, Cig., Let.
25881. vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.- C.; — 3) sich erbrechen, C.
25882. vȃłčək, -čka, m. dem. valec; 1) eine kleine Welle; — 2) ein zusammengerolltes Wülstchen: v. volne, C.; — 3) der Zwerg, Fr.- C.; — 4) vȃlček, der Walzer (ples), nk.; (po nem.).
25883. vȃlez, m. neko kupilno platno, nekako valovito tkano, katero rabi Belim Kranjicam za spodnji del krila in za rokave, BlKr.
25884. vȃlhar, -rja, m. 1) der Walker, Št.- Cig., C.; — 2) die Rebenwinkelraupe, C.; — eine Art Käfer, der die Blätter rollt, C.
25885. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
25886. valı̑łnica, f. der Brutkasten, Cig., Jan., C., Nov.
25887. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
25888. váljar, -rja, m. die Walze; z valjarjem povaljati njivo, BlKr.; — die Nudelwalze; z valjarjem testo razbliniti, razvaljati.
25889. 1. váljati, -am, vb. impf. hin und her wälzen, herumwälzen; v. kaj po tleh, po blatu; sit človek satovje pod nogami valja, Ravn.- Valj. (Rad); v. se, sich wälzen; otroci se valjajo po travniku; — walzen, walken; v. testo; v. perilo, sukno; valjano železo, gewalztes Eisen, Levst. (Cest.).
25890. valjénje, n. 1) das Wälzen; — 2) das Brüten.
25891. valǫ̑vje, n. coll. die Wogen, die Fluten.
25892. váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).
25893. váma, f. der Zoll, die Steuerabgabe, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
25894. vàmp, vámpa, m. der thierische Bauch; — der Schmerbauch, der Wanst; — pl. vampi, die Kaldaunen, die Kuttelflecke; — prim. stvn. vampa, Mik. (Et.).
25895. 1. vȃn, m. na van, aufs Gerathewohl, C., Šol.; = v van, Z.; = v božji van, M., jvzhŠt.; na dober van, auf gutes Glück, Jan.; na moj van, auf meine Verantwortung, C.; (tudi vȃn, f.: tja v (eno) van, in den Tag hinein, Ravn.; nič se ne zgodi po kaki vani, Ravn.; na mojo van, auf meine Rechnung, Lašče- Levst. [M.]); — prim. nem. Wahn, stvn. van, Mik. (Et.).
25896. vánati, -am, vb. impf. betrügen, täuschen, zum Besten haben, Z., Dol., BlKr.
25897. vánati se, -am se, vb. impf. ( pf.) 1) entsagen, sich entschlagen, sich begeben: v. se česa, Mur., C., Met.; on se vsega vana, časti, veselja in dobička, Ravn.; — 2) sich hüten, Mur.; — prim. anati se.
25898. vánger, -rja, m. steinerne Thürpfoste, V.-Cig., Ip.- Mik. (Et.); — prim. bangar.
25899. vánjkušnica, f. der Polsterüberzug, vzhŠt.- C.
25900. vanováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich hüten, Mur.; — prim. vanati se.

   25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani