Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.555-2.654)

  1. odhranı̑telj, m. der Erzieher, kajk.- Valj. (Rad).
  2. odkazovȃtelj, m. der Anweiser, der Bestimmer: Bog, odkazovatelj osode narodov, LjZv.
  3. odklȃtək, -tka, m. kar se odklati, das Abgeschlagene, Cig.
  4. odklonı̑təv, -tve, f. die Ablenkung: o. magnetne igle, nk.; — die Ablehnung, nk.
  5. odkrušı̑təv, -tve, f. die Losbrechung, Jan.
  6. odktę̑rec, adv. = odkod? ogr.- C.
  7. odkupı̑telj, m. der Loskäufer, der Erlöser, Mur., Let., Valj. (Rad).
  8. odkupı̑teljica, f. die Loskäuferin, kajk.- Valj. (Rad).
  9. odlȃstək, -stka, m. die Erholung, die Ruhe, die Muße, Z., Navr. (Spom.), Razdrto- Erj. (Torb.); sestra mi ni dala odlastka, da sem jo moral spremiti, SlN.
  10. odlȃstəlk, -stəłka, m. 1) = odlastek; otroci mi ne dade odlastelka, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Aufschub: daj mi do božiča odlastelka, Šmarje (pri Ljubljani)- Erj. (Torb.).
  11. odlę̑tək, -tka, m. kar odleti: odletki, die Abfälle ( z. B. beim Holzhacken), Z., ZgD.; — der Abgang bei der Verarbeitung von Erzen, Cig.
  12. odletẹ́ti, -ím, vb. pf. wegfliegen, fortfliegen; ptiči so odleteli v druge kraje; wegspringen: kladivo je odletelo, der Hammer fuhr vom Stiele ab, Cig.; podkev je odletela; da bi ti jezik odletel! (kletvica), Z.; — entgehen (o dobičku), C.; — abprallen, zurückprallen, Cig., Jan.
  13. odločı̑təv, -tve, f. 1) die Absonderung, die Ausscheidung, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) die Entscheidung, die Bestimmung, C.
  14. odložı̑təv, -tve, f. das Ablegen, die Niederlegung, Cig.
  15. odmę̑tək, -tka, m. 1) die halbe Randfurche (zadnji ožji ogon), Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Auszug, das Leibgedinge, BlKr.
  16. odmę́tən, -tna, adj. 1) Ablehnungs-, odmę̑tna pravica, DZ.; — 2) abtrünnig, Mur., Jan.
  17. odpečátenje, n. die Entsiegelung; o. oporoke, die Testamentseröffnung, Cig., Jan.; (pravilno: odpečačenje).
  18. odpočı̑tək, -tka, m. die Rast, die Erholung, Cig., Jan.
  19. odpočítən, -tna, adj. Rast-, Erholungs-: odpočı̑tna ura, Cig.
  20. odpošiljȃtelj, m. der Absender, DZ.
  21. odpošiljȃtəv, -tve, f. die Absendung, DZ.
  22. odpǫ́tən, -tna, adj. abwegsam, Mur., Cig., Jan.
  23. odpravı̑telj, m. der Expeditor, Jan. (H.).
  24. odpravı̑teljica, f. die Expeditorin, Jan. (H.).
  25. odpravı̑teljstvọ, n. die Expedition, Jan. (H.).
  26. odpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. verdunstend sich entfernen, verdunsten, M.
  27. odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj- M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.
  28. odpústən, -stna, adj. 1) Entlassungs-: odpȗstnọ pismo, Cig.; — 2) den Urlaub betreffend, nk.; — 3) Ablass-: odpustno leto, Cig., C.; — 4) entlassbar, DZ.; — 5) lässlich, verzeihlich: odpustni greh, Cig.
  29. odpustı̑telj, m. der Vergeber: o. grehov, C.
  30. odrȃstək, -stka, m. 1) der Spross, der Trieb, der Zweig, Cig., C.; novi odrastki na vinski trti, Dict.; — der Nebenast, Cig., Jan.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Ž.); prečni o., der Querfortsatz, Erj. (Som.); jelenovi odrastki, die Zacken des Hirschgeweihes, C.; — 2) das Wachsthum, C.; der Wuchs: drevo ima lep o., der Baum hat einen schönen Wuchs, C.
  31. odrẹšı̑telj, m. der Erlöser, Mur., Jan.
  32. odrẹšı̑teljica, f. die Erlöserin, Jan. (H.).
  33. odrẹšı̑təv, -tve, f. die Erlösung.
  34. odrı̑tək, -tka, m. der unterste, dickste Theil eines gefällten Baumstammes, Cig., Lašče- Levst. (M.), Notr.
  35. odȓtək, -tka, m. das Abgeschundene, der Schund, Cig., Jan.
  36. odŕtən, -tna, adj. wucherisch, Cig., Jan.
  37. odsǫ́tən, -tna, adj. = nenavzočen, nk.; — prim. hs. odsutan po rus. otsutstvennyj.
  38. odstǫ̑tək, -tka, m. das Procent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  39. odstǫ̑tən, * -tna, adj. procentisch, Cig. (T.); Procentual-, Cig., Jan.
  40. odstranı̑təv, -tve, f. die Beseitigung, Šol.
  41. odsvẹ́tən, -tna, adj. abrathend: odsvetne opombe, Jurč.
  42. odšę̑stək, -tka, m. = odhod, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  43. odškodı̑təv, -tve, f. = odškodba, Cig.
  44. odštẹ̑təv, -tve, f. die Subtraction, M.
  45. odštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) abrechnen, abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen: sto goldinarjev komu o.
  46. odštẹ́tje, n. die Abrechnung, der Abzug, Cig.
  47. odštẹ̑tva, f. = odštetev, C.
  48. odštẹ̑va, f. die Subtraction, C.
  49. odštẹ́vanəc, -nca, m. der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  50. odštẹ́vanje, n. 1) das Abrechnen, das Subtrahieren; die Subtraction, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) das Ab-, das Aufzählen.
  51. odštẹ́vati, -am, vb. impf. ad odšteti; 1) abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen; kupci prodajalcem gotov denar odštevajo za kupljeno blago.
  52. odštẹ̑vək, -vka, m. der Abzug, Jan.; der Disconto, Cig., Jan.
  53. odštẹ́vən, -vna, adj. subtractiv, Cig. (T.).
  54. odtec, adv. = odtod (iz: od ted-c), ogr.- Mik.
  55. odtéči, -téčem, vb. pf. 1) weglaufen, Cig.; — 2) gänzlich abfließen, abrinnen; voda je odtekla; kri mu je odtekla, er ist verblutet; = o. se, Cig.; voda se je kmalu po dežju odtekla, jvzhŠt.
  56. odtę̑ga, f. die Entziehung, C.
  57. odtę́gniti, -nem, vb. pf. 1) wegziehen, Cig., Jan.; — entziehen, Mur., Cig., Jan.; o. komu svojo pomoč, Cig.; — o. se, entweichen, C.; sich entziehen; kazni se o., Cig.; — 2) in Abrechnung bringen, abziehen; pri plači komu kaj o.; — 3) o. od kraja, sich vom Ufer entfernen, absegeln, Cig., C.; V barko je stopila, Od kraja odtegnila, Npes.-K.; — o. jo, davon laufen, Cig.; po smrti vse od nas odtegne, Z.
  58. odtę́gnjenje, n. die Entziehung.
  59. odtegovȃnje, n. das Entziehen; — das Abziehen.
  60. odtegováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtegniti; 1) wegziehen; — entziehen; dolžnosti se o., C.; — 2) abziehen.
  61. odtę̑htati, -am, vb. pf. 1) abwägen, zuwägen: o. komu kaj, Cig.; — 2) an Gewicht übertreffen, Mur.; — aufwiegen, Let., Jurč.
  62. odtehtováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtehtati, Mur.
  63. odtèk, -tę́ka, m. = odtok, der Abfluss, Mur., Cig.; o. in pritek, Ebbe und Flut, C.
  64. odtę̑ka, f. = odtek, C.
  65. odtẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad odteči; weg-, dahinlaufen, Cig.; — weg-, abfließen; voda odteka, das Wasser verliert sich nach und nach; = o. se, abfließen: voda se nima kam o., das Wasser hat keinen Abfluss, Cig.
  66. odtəkníti, -táknem, vb. pf. o., kar je zataknjeno; entstöpseln, Jan., C.; aufriegeln: dveri o., Cig.; die geflochtene Thüre einer Hürde o. ein Fenster öffnen, Cig.
  67. odtelegrafováti, -ȗjem, vb. pf. abtelegraphieren, DZ.
  68. odtẹ̑nək, -nka, m. die Nuance, C., Let.; — rus.
  69. odtèp, -tę́pa, m. der Abfall der Knospen, der Rebenaugen, M.; — prim. otep 1).
  70. odtẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad odtepsti, Z.
  71. odtépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Prügeln entfernen, davonprügeln, C.; — 2) abschlagen, Z.; o. trtam očesa, jvzhŠt.
  72. odteptáti, * -ȃm, vb. pf. losstampfen, Cig.
  73. odterína, f. das Weggebrochene, C.; — prim. odtreti.
  74. odtę̑rjati, -am, vb. pf. (einen Theil einer Schuld) durch Fordern abdringen, Mur., Z.
  75. odtésati, -tę́šem, vb. pf. wegzimmern, weghauen.
  76. odtəščáti se, -ȃm se, vb. pf. auf nüchternen Magen etwas genießen.
  77. odteščiti se, -im se, vb. pf. = odteščati se, C., Pjk. (Črt.).
  78. odtę́vsniti, -tę̑vsnem, vb. pf. = nerodno odrezati: kos kruha o. od hleba, Gor.
  79. odtę̑za, f. die Entziehung, Jan. (H.).
  80. odtę́zanje, n. = odtegovanje, DZ.
  81. odtę́zati, -am, vb. impf. = odtegovati, Z.; o. se svetu, Jurč.
  82. odtę̑znica, f. der Abzieher (ein Muskel), Cig. (T.), Erj. (Som.).
  83. odtę́žati, -am, vb. pf. entlasten, V.-Cig.; — o. se, sich entleeren, Cig.
  84. odvẹ̑tək, -tka, m. 1) die Nachkommenschaft, ogr.- Mik.; ni mu porodila odvetka, Navr. (Let.); — der Erbe, Mur., ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Erbe, Jan.; reče tedaj očetu: dajte mi, kolikor se vam zdi, da je moj odvetek, Npr.-Krek.
  85. odvrátən, -tna, adj. abwendbar, nk.
  86. odvrnı̑telj, m. der Abwender, C.
  87. odvrnı̑təv, -tve, f. die Abwendung; — die Verweigerung: o. prisege, Cig.
  88. odvzę̑tək, -tka, m. 1) die Wegnahme, Z.; o. vseh stroškov, der Abzug aller Kosten, Cig.; — 2) = narejenec, der Kunstschwarm, Gol.
  89. ogátən, -tna, adj. herb, Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
  90. oglası̑telj, m. der Verkünder, Jan. (H.).
  91. oglası̑təv, -tve, f. die Meldung, die Anmeldung, Cig., Jan., DZ.
  92. oglenı̑təv, -tve, f. die Verkohlung, Erj. (Min.).
  93. ognȇtək, -tka, m. = ognet, C.; der Leichdorn, Fr.- C.
  94. ognjemę́tən, -tna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan.; ognjemetne gore, Cv.
  95. ogółtən, -tna, adj. = lakoten, gierig, habgierig, Fr.- C.
  96. ogovorı̑telj, m. = ogovarjavec, kajk.- Valj. (Rad).
  97. ohlátən, -tna, adj. = ohlapen, Mur., V.-Cig., Jan., M.
  98. ohrabótən, -tna, adj. weit (von Kleidern), C.
  99. ohranı̑telj, m. der Erhalter, der Conservator, DZ.
  100. ohranı̑təv, -tve, f. die Erhaltung; o. življenja, Cig.; o. v dobrem stanu, die Instandhaltung, Jan. (H.).

   2.055 2.155 2.255 2.355 2.455 2.555 2.655 2.755 2.855 2.955  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA