Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.501-2.600)

  1. obtę́žən, -žna, adj. Last-: obtę̑žni pesek, Cig.
  2. obteževȃnje, n. das Beschweren.
  3. obteževáti, -ȗjem, vb. impf. beschweren, belasten; o. koga, auf jemandem lasten, Cig., Jan.; — erschweren, Cig., Jan.; obtežujoče okolnosti, DZ.
  4. obtežíłən, -łna, adj. erschwerend, SlN.
  5. obtežílọ, n. die Belastung, die Last ( z. B. bei der Wage), DZ.; — erschwerende Umstände, Levst. (Nauk).
  6. obtežı̑təv, -tve, f. die Belastung, DZ.
  7. obtežíti, -ím, vb. pf. beschweren, belasten; s svincem obteženi trnek, Cig.; — erschweren, Cig., Jan.
  8. obtę̑žnja, f. erschwerender Umstand, Cig., Jan.
  9. obtožı̑telj, m. der Ankläger, DZ., nk.
  10. obtožı̑teljica, f. die Anklägerin, Jan. (H.).
  11. obudı̑təv, -tve, f. die Erweckung, Jan.
  12. obȗtək, -tka, m. 1) = obutel, Cig., C.; — 2) ein behülstes Getreidekorn, C.
  13. obútẹł, f. die Fußbekleidung, die Beschuhung, Habd.- Mik., Jan., C., nk.
  14. obútẹla, f. = obutel, Mik.
  15. obȗtəv, -tve, f. die Beschuhung, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.
  16. obȗtež, m. = obutel, C.
  17. obveselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Valj. (Rad), Raič ( Nkol.).
  18. ocẹnı̑təv, -tve, f. die Würdigung, die Kritik, nk.
  19. ǫ́cətən, -tna, adj. Essig-, Jan.; ocetna kislina, die Essigsäure, Cig. (T.).
  20. ǫ̑ctək, -ctəka, m. dem. 2. ocet; die Kratzdistel (cirsium), tudi: die Distel (carduus), ogr.- Erj. (Torb.).
  21. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
  22. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
  23. ocvətẹ́vati, -am, vb. impf. = ocvetati, Jan. (H.).
  24. očę́tən, -tna, adj. Vater-, väterlich, V.-Cig.; očę̑tna dežela, Preš.; očetna hiša, LjZv.; v očetnem jeziku, Levst. (Zb. sp.); očetna ("očetina") ljubezen, Krelj; pod očetno ("očetino") oblastjo, Dict.; — nam. očetnji. (?)
  25. očı̑stək, -stka, m. = obračun, die Abrechnung, DZ.
  26. očístən, -stna, adj. Reinigungs-: očı̑stni dar, das Reinigungsopfer, Cig.
  27. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  28. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
  29. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
  30. očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
  31. očȓtək, -tka, m. der Umriss, Cig., Jan., Cig. (T.), Vest.; prvi o., die Skizze, C.
  32. očútən, -tna, adj. empfindbar, sinnenfällig, Cig. (T.).
  33. očuténje, n. petero o., die fünf Sinne, Krelj.
  34. očvrstẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Jan. (H.).
  35. odátən, -tna, adj., pogl. oddaten.
  36. odbı̑tək, -tka, m. der Abschlag, der Abzug im Rechnungswesen, Cig., Jan., Nov.; plačevanje na o., Abschlagszahlungen, Cig.; — der Disconto, der Rabatt, Cig., Jan., Cel. (Ar.); pod o. kupovati in prodajati, escomptieren, DZ.
  37. odbítən, -tna, adj. Abzugs-: odbı̑tni postavek, der Abzugsposten, Cig.; — subtractiv, h. t.- Cig. (T.).
  38. odbı̑təv, -tve, f. die Verweigerung, Jan. (H.).
  39. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
  40. odcvətẹ́vati, -am, vb. impf. = odcvitati, Jan. (H.).
  41. oddajȃtelj, m. der Abgeber, der Absender, DZ.
  42. oddalı̑təv, -tve, f. die Entfernung, Cig.
  43. oddátən, -tna, adj. verkäuflich, (odaten) ogr.- C.
  44. oddružı̑təv, -tve, f. die Lostrennung: o. sestavnih delov kake reči, DZ.
  45. odẹ́tẹł, -tẹli, f. die Hülle, das Gewand, Trub., ogr.- Mik.; die Decke, die Bettdecke, Dict., Krelj, Trub., Dalm.
  46. odẹ̑təv, -tve, f. = odetel, Dict.; odetev tvoja bodo črvje, ogr.- Valj. (Rad).
  47. odẹ̑tež, m. die Kleidung: imamo živež, odetež in obutež, C.
  48. odgojevȃtelj, m. = odgojevavec, Jan. (H.).
  49. odgojı̑telj, m. der Erzieher, Jan., nk.
  50. odgojı̑teljica, f. die Erzieherin, Jan., nk.
  51. odgojı̑teljski, adj. die Erzieher betreffend, Erzieher-, Erziehungs-, Jan., nk.
  52. odgojı̑teljstvọ, n. das Erzieherthum, das Erziehungswesen, Jan., nk.
  53. odgojı̑təv, -tve, f. die Erziehung, Cig., Let.
  54. odhitẹ́ti, -ím, vb. pf. wegeilen, enteilen.
  55. odhranı̑telj, m. der Erzieher, kajk.- Valj. (Rad).
  56. odkazovȃtelj, m. der Anweiser, der Bestimmer: Bog, odkazovatelj osode narodov, LjZv.
  57. odklȃtək, -tka, m. kar se odklati, das Abgeschlagene, Cig.
  58. odklonı̑təv, -tve, f. die Ablenkung: o. magnetne igle, nk.; — die Ablehnung, nk.
  59. odkrušı̑təv, -tve, f. die Losbrechung, Jan.
  60. odktę̑rec, adv. = odkod? ogr.- C.
  61. odkupı̑telj, m. der Loskäufer, der Erlöser, Mur., Let., Valj. (Rad).
  62. odkupı̑teljica, f. die Loskäuferin, kajk.- Valj. (Rad).
  63. odlȃstək, -stka, m. die Erholung, die Ruhe, die Muße, Z., Navr. (Spom.), Razdrto- Erj. (Torb.); sestra mi ni dala odlastka, da sem jo moral spremiti, SlN.
  64. odlȃstəlk, -stəłka, m. 1) = odlastek; otroci mi ne dade odlastelka, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Aufschub: daj mi do božiča odlastelka, Šmarje (pri Ljubljani)- Erj. (Torb.).
  65. odlę̑tək, -tka, m. kar odleti: odletki, die Abfälle ( z. B. beim Holzhacken), Z., ZgD.; — der Abgang bei der Verarbeitung von Erzen, Cig.
  66. odletẹ́ti, -ím, vb. pf. wegfliegen, fortfliegen; ptiči so odleteli v druge kraje; wegspringen: kladivo je odletelo, der Hammer fuhr vom Stiele ab, Cig.; podkev je odletela; da bi ti jezik odletel! (kletvica), Z.; — entgehen (o dobičku), C.; — abprallen, zurückprallen, Cig., Jan.
  67. odločı̑təv, -tve, f. 1) die Absonderung, die Ausscheidung, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) die Entscheidung, die Bestimmung, C.
  68. odložı̑təv, -tve, f. das Ablegen, die Niederlegung, Cig.
  69. odmę̑tək, -tka, m. 1) die halbe Randfurche (zadnji ožji ogon), Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Auszug, das Leibgedinge, BlKr.
  70. odmę́tən, -tna, adj. 1) Ablehnungs-, odmę̑tna pravica, DZ.; — 2) abtrünnig, Mur., Jan.
  71. odpečátenje, n. die Entsiegelung; o. oporoke, die Testamentseröffnung, Cig., Jan.; (pravilno: odpečačenje).
  72. odpočı̑tək, -tka, m. die Rast, die Erholung, Cig., Jan.
  73. odpočítən, -tna, adj. Rast-, Erholungs-: odpočı̑tna ura, Cig.
  74. odpošiljȃtelj, m. der Absender, DZ.
  75. odpošiljȃtəv, -tve, f. die Absendung, DZ.
  76. odpǫ́tən, -tna, adj. abwegsam, Mur., Cig., Jan.
  77. odpravı̑telj, m. der Expeditor, Jan. (H.).
  78. odpravı̑teljica, f. die Expeditorin, Jan. (H.).
  79. odpravı̑teljstvọ, n. die Expedition, Jan. (H.).
  80. odpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. verdunstend sich entfernen, verdunsten, M.
  81. odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj- M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.
  82. odpústən, -stna, adj. 1) Entlassungs-: odpȗstnọ pismo, Cig.; — 2) den Urlaub betreffend, nk.; — 3) Ablass-: odpustno leto, Cig., C.; — 4) entlassbar, DZ.; — 5) lässlich, verzeihlich: odpustni greh, Cig.
  83. odpustı̑telj, m. der Vergeber: o. grehov, C.
  84. odrȃstək, -stka, m. 1) der Spross, der Trieb, der Zweig, Cig., C.; novi odrastki na vinski trti, Dict.; — der Nebenast, Cig., Jan.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Ž.); prečni o., der Querfortsatz, Erj. (Som.); jelenovi odrastki, die Zacken des Hirschgeweihes, C.; — 2) das Wachsthum, C.; der Wuchs: drevo ima lep o., der Baum hat einen schönen Wuchs, C.
  85. odrẹšı̑telj, m. der Erlöser, Mur., Jan.
  86. odrẹšı̑teljica, f. die Erlöserin, Jan. (H.).
  87. odrẹšı̑təv, -tve, f. die Erlösung.
  88. odrı̑tək, -tka, m. der unterste, dickste Theil eines gefällten Baumstammes, Cig., Lašče- Levst. (M.), Notr.
  89. odȓtək, -tka, m. das Abgeschundene, der Schund, Cig., Jan.
  90. odŕtən, -tna, adj. wucherisch, Cig., Jan.
  91. odsǫ́tən, -tna, adj. = nenavzočen, nk.; — prim. hs. odsutan po rus. otsutstvennyj.
  92. odstǫ̑tək, -tka, m. das Procent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  93. odstǫ̑tən, * -tna, adj. procentisch, Cig. (T.); Procentual-, Cig., Jan.
  94. odstranı̑təv, -tve, f. die Beseitigung, Šol.
  95. odsvẹ́tən, -tna, adj. abrathend: odsvetne opombe, Jurč.
  96. odšę̑stək, -tka, m. = odhod, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  97. odškodı̑təv, -tve, f. = odškodba, Cig.
  98. odštẹ̑təv, -tve, f. die Subtraction, M.
  99. odštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) abrechnen, abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen: sto goldinarjev komu o.
  100. odštẹ́tje, n. die Abrechnung, der Abzug, Cig.

   2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA