Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (24.901-25.000)

  1. tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
  2. tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
  3. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
  4. tikma, adv., Cig., pogl. tekma.
  5. tikvı̑nje, n. coll. die Kürbisblätter, das Kürbiskraut, C.
  6. 1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
  7. 2. tīl, m. neka tenka tkanina, der Tüll.
  8. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  9. tı̑nta, f. črnilo, die Tinte.
  10. tı̑ntast, adj. tintenartig, tinticht; — mit Tinte bekleckst.
  11. tı̑ntnica, f. die Tintenflasche, Cig.; — = tintnik, das Tintenfass, Jan., Žnid.
  12. tı̑ntnik, m. das Tintenfass, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  13. tipáč, m. der Betaster, Cig.
  14. típanje, n. das Tasten, das Befühlen.
  15. típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
  16. 1. típən, -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
  17. tı̑pka, f. die Taste, Cig., nk.
  18. tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
  19. típniti, tı̑pnem, vb. pf. leicht betasten, betupfen, Cig.
  20. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  21. tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
  22. tiráča, f. = terača 1), Cig., Jan.
  23. tı̑ralica, f. der Steckbrief, nk.; — po hs.
  24. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  25. tı̑rjati, -am, vb. impf. = terjati.
  26. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  27. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  28. tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
  29. tisočák, m. die Tausendguldennote, nk.
  30. tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
  31. tisočnína, f. das Tausendstel, Cig. (T.), DZ.
  32. tı̑sti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
  33. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  34. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.
  35. tiščȃvkast, adj. mit dem Dummkoller behaftet, Nov.- C.
  36. tı̑vra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Avber na Krasu- Erj. (Torb.).
  37. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  38. tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
  39. tkanína, f. das Gewebe; der Zeug; — das Zellgewebe: živčevna t., das Nervengewebe, tenčična t., das Epithelgewebe, vezna t., das Gewebe der Bindesubstanz, Erj. (Som.).
  40. tkanı̑nski, adj. zeugen, von Zeug, Cig.; t. obrt, die Textilindustrie, DZ.
  41. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
  42. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  43. tlačàn, -ána, m. der Frohnarbeiter, der Frohnbauer.
  44. tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
  45. tlačȃnka, f. die Frohnarbeiterin.
  46. tlačȃnski, adj. 1) die Frohnarbeiter betreffend, Frohn-; tlačansko delo; — 2) sclavisch, mechanisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — tlačansko delo, eine oberflächliche Arbeit, Lašče- Levst. (Rok.).
  47. tlačár, -rja, m. kdor tlači zelje, grozdje, der Treter, V.-Cig., Notr.
  48. tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  49. tláčenje, n. das Hinein- oder Niederdrücken; — das Treten; — das Bedrücken, das Unterdrücken.
  50. tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  51. tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
  52. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
  53. tlačı̑vəc, -vca, m. 1) der Treter, der Traubentreter; — 2) der Bedrücker, Cig.
  54. tlačı̑vka, f. die Treterin.
  55. tlačník, m. der Unterdrücker, Slovan.
  56. 2. tlȃčnja, f. ( eig. das Austreten): der durch Austreten gewonnene Traubensaft: dati komu kaj od svoje mlačve in tlačnje, Ravn.
  57. tlàk, tláka, m. 1) festgestampfter Boden, das Estrich, das Straßenpflaster, das Trottoir, Guts., Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) der Druck ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zračni t., der Luftdruck, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.; ( hs.).
  58. tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
  59. tlȃkar, -rja, m. der Pflasterer, Cig.
  60. tlákati, tlȃkam, vb. impf. pflastern, C., nk.
  61. tlakomèr, -mę́ra, m. der Luftdruckmesser, das Barometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  62. tlakomę́rən, -rna, adj. Barometer-, barometrisch, nk.
  63. tlakováti, -ȗjem, vb. impf. = tlako delati, roboten, C.
  64. tlakovína, f. das Straßenpflastergeld, Cig., DZ.; die Pflastermaut, DZkr.
  65. tlȃščina, f. das statt der Frohndienste gezahlte Geld, das Frohngeld, Cig., Jan.
  66. tléskniti, tlę̑sknem, vb. pf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan.; petelin tleskne s perotnicama, Zv.; — einen (schallenden) Schlag versetzen, Dol.
  67. tlı̑nka, f. der Glimmstengel, die Cigarre, Cig., Nov., Glas, SlN.
  68. tmà, f. = tema.
  69. tmíca, f. die Finsternis, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  70. tmína, f. die Finsternis, Cig., Jan.
  71. tnȃčək, -čka, m. ein Klotz, der sich nicht spalten lässt, ("knjaček") Št.- Valj. (Rad).
  72. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal- Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
  73. tnálovina, f. die mit vermoderten Holzabfällen gemischte Erde des Holzplatzes; tudi: tnalovína.
  74. toalēta, f. oprava, die Toilette.
  75. tobółəc, -łca, m. 1) = oselnik, der Köcher des Mähers, C., Z., BlKr.- Mik.; — 2) = telečjak, der Tornister, Jan.; — der Beutel, Z.
  76. točák, m. der Kater, Rez.- C.; — prim. toca 2).
  77. 1. tǫ̑čarica, f. = čarovnica, katera točo dela, Bes.
  78. 1. tǫ́čən, -čna, adj. pünktlich, präcise, Cig., Jan., nk.; tehtnica je točna, die Wage ist richtig, Sen. (Fiz.); — rus.
  79. točevína, f. = vino od grozdja, katero je poškodila toča, Cig., C.
  80. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
  81. tǫ̑čnik, m. 1) vino od točnatega grozdja, Cig.; — 2) = 1. točar, komur je toča pobila, Dol.
  82. tòf, tǫ́fa, m. 1) der Tuff, Litija; — 2) der Mühlstein für feines Mehl: mleti na t., Z.
  83. tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.- Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid ( Goriš.), Kor.- Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog ( nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.- Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).
  84. togonòg, -nǫ́ga, adj. mit steifen Füßen: t. teči, Telov.
  85. togọ̑st, f. die Steifheit, die Starrheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. togȏtnik, m. 1) der Zornmüthige; — 2) der Kampfhahn (machetes pugnax), Cig., Erj. (Ž.).
  87. tǫ̑je, adv. za toje, von gleicher Größe, von gleichem Werte, Gor.; letina je za (en) toje kakor lani, Idrija.
  88. 2. tòk, tǫ́ka, m. 1) das Futteral, Dict., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Žnid.; toki za pištole ob sedlu, die Pistolenholfter, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Köcher, M.; — das Etui, DZ.; — das Uhrgehäufe, Dol.; — eine Hülse, ogr.- C.; — die Tasche (an einem Kleidungsstücke), C., BlKr.; — 3) neka riba: der Dickfisch, Cig., C., (huso), Habd.- Mik.
  89. tǫ́ka, f. 1) = 2. tok 1), das Futteral, das Etui, C., vzhŠt.; die Kapsel, C.; — die Scheide, vzhŠt.; — das Briefcouvert, vzhŠt.; — 2) die Tasche, bes. die Brieftasche, vzhŠt.; — 3) der Haarwickel, Jarn.
  90. tokȃva, f. die Bergschlucht, Cig., Jan.; v tokavah, in den Klüften, Met.; pečine puščajo stisnjeni tokavi mestoma le dva, tri korake širine, LjZv.
  91. tokomèr, -mę́ra, m. der Stromquadrant, das Rheometer, Cig. (T.).
  92. tokotr̀g, -tŕga, m. der Stromunterbrecher ( phys.), Cig. (T.).
  93. toláženje, n. das Trösten.
  94. tolažilọ, n. das Beruhigungsmittel; — der Trost, die Tröstung.
  95. tolážiti, -ȃžim, vb. impf. trösten; žalostnega človeka t.; — beruhigen, besänftigen, stillen; žejo t., den Durst stillen; srd t., den Zorn besänftigen, Trub.- M.
  96. tolažı̑vəc, -vca, m. der Tröster; — der Besänftiger, der Beruhiger.
  97. tolažı̑vka, f. die Trösterin; — die Besänftigerin.
  98. tolažníca, f. die Trösterin.
  99. tolažník, m. der Tröster.
  100. tółča, f. 1) kamenje ino tolča, "Steine und Schlacken", Krelj; — 2) der Stößel, Jan. (H.).

   24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA