Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (24.855-24.954)

  1. talíšče, n. 1) der Schmelzherd, Cig., Jan.; — 2) die Schmelztemperatur, der Schmelzpunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  2. tálja, f. = čola, der Klotz, (iz furl.) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  3. taljȃd, f. das Aufgethaute, C.
  4. talōn, m. der Talon (beim Kartenspiel).
  5. tȃm, adv. 1) dort; tam pa tam, hie und da; od tam = od onod; do tam = do onod; — 2) = tja: sem pa tam, hin und her, jvzhŠt.; sem ter tam razvlečeno, Dict.
  6. 1. táma, f. = tema, Jan.
  7. támar, m. die Viehhürde, die Pferche, V.-Cig., Št.- C.; — prim. kor.-nem. tummer, tunger (istega pomena).
  8. támburica, f. ein Saiteninstrument: die Tamburine, die Mandoline, nk.; — hs.
  9. tamən, -mna, adj. = temen.
  10. tamúzniti, -ȗznem, vb. pf. einen leichten Schlag versetzen, Jan. (H.).
  11. tančíca, f., pogl. tenčica.
  12. tȃnčnik, m. = tanki grah, die Platterbse (lathyrus), Medv. (Rok.).
  13. tánək, -nka, adj. = tenak, tenek.
  14. tangēnta, f. dotičnica, die Tangente.
  15. tȃnjši, adj. compar. ad tenek.
  16. tántovina, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Celje, Rogatec- Erj. (Torb.); weißer Wippacher, Trumm.; — tudi: tantovína.
  17. tantúzati, -am, vb. impf. = mečkati, hinter dem Berge halten, Hal.- C.
  18. tápa, f. ein einfältiger, dummer Mensch, M., Kr.; — prim. kor.-nem. tappe, tapp'l (istega pomena).
  19. tápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichen, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.; kontrabantarji s tobakom tapajo po deželi, Jurč.; — prim. kor.-nem. tappe, Fuß ( zaničlj.), srvn. tape, Pfote.
  20. tapēta, f. opna, die Tapete.
  21. tȃr, m. Brunft der Stute, M.
  22. 1. tára, f. die Marter, die Plage, die Pein, Mur., C., Burg. (Rok.).
  23. 2. tāra, f. teža posode, v kateri se blago pošilja, die Tara.
  24. tarȃc, m. das Straßenpflaster, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. terrazzo, die Terrasse.
  25. tarȃcati, -am, vb. impf. pflastern, Guts.- Cig.
  26. tarāntola, f. neki pajek: die Tarantel (lycosa tarantula), Erj. (Ž.).
  27. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  28. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
  29. tȃst, m. der Schwiegervater.
  30. tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
  31. tášča, f. die Schwiegermutter.
  32. 1. táščica, f. dem. tašča; 1) eine kleine Schwiegermutter; — 2) das Rothkehlchen (sylvia rubecula); — višnjeva t., das Blaukelchen, Levst. (Nauk); — 3) der Hornklee (lotus corniculatus), Koborid- Erj. (Torb.).
  33. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
  34. tȃt, tȃta, tatȗ, m. 1) der Dieb; — 2) der Nebenschössling an Bäumen, Reben, Cig., Jan.; — ein abgesonderter Faden des Dochtes (der Wolf), Cig., Jan.; — 3) neki hrost: der Kräuterdieb (plinus fur), Erj. (Z.).
  35. tatáriti, -ȃrim, vb. impf. tatarische Worte in die Sprache mengen, Preš.
  36. tatíca, f. 1) die Diebin; — 2) die Blendlaterne, Jan.
  37. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  38. távati, -am, vb. impf. herumtappen; po temi tavati; — unsicher gehen: bolnik po sobi tava; — prim. nem. tappen (?).
  39. tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
  40. tȃvžentroža, f. = svedrec, das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium); tavžentrože piti, den daraus bereiteten Thee trinken.
  41. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
  42. tíbo, interj. ein Zuruf an die Pferde, rechts zu gehen.
  43. tičȃnje, n. das Stecken.
  44. tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
  45. tičı̑n, m. einer, der es bei keiner Arbeit weiter bringt, Polj.; der Säumige, Z.
  46. tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
  47. tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
  48. tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
  49. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
  50. tikma, adv., Cig., pogl. tekma.
  51. tikvı̑nje, n. coll. die Kürbisblätter, das Kürbiskraut, C.
  52. 1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
  53. 2. tīl, m. neka tenka tkanina, der Tüll.
  54. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  55. tı̑nta, f. črnilo, die Tinte.
  56. tı̑ntast, adj. tintenartig, tinticht; — mit Tinte bekleckst.
  57. tı̑ntnica, f. die Tintenflasche, Cig.; — = tintnik, das Tintenfass, Jan., Žnid.
  58. tı̑ntnik, m. das Tintenfass, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  59. tipáč, m. der Betaster, Cig.
  60. típanje, n. das Tasten, das Befühlen.
  61. típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
  62. 1. típən, -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
  63. tı̑pka, f. die Taste, Cig., nk.
  64. tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
  65. típniti, tı̑pnem, vb. pf. leicht betasten, betupfen, Cig.
  66. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  67. tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
  68. tiráča, f. = terača 1), Cig., Jan.
  69. tı̑ralica, f. der Steckbrief, nk.; — po hs.
  70. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  71. tı̑rjati, -am, vb. impf. = terjati.
  72. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  73. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  74. tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
  75. tisočák, m. die Tausendguldennote, nk.
  76. tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
  77. tisočnína, f. das Tausendstel, Cig. (T.), DZ.
  78. tı̑sti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
  79. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  80. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.
  81. tiščȃvkast, adj. mit dem Dummkoller behaftet, Nov.- C.
  82. tı̑vra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Avber na Krasu- Erj. (Torb.).
  83. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  84. tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
  85. tkanína, f. das Gewebe; der Zeug; — das Zellgewebe: živčevna t., das Nervengewebe, tenčična t., das Epithelgewebe, vezna t., das Gewebe der Bindesubstanz, Erj. (Som.).
  86. tkanı̑nski, adj. zeugen, von Zeug, Cig.; t. obrt, die Textilindustrie, DZ.
  87. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
  88. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  89. tlačàn, -ána, m. der Frohnarbeiter, der Frohnbauer.
  90. tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
  91. tlačȃnka, f. die Frohnarbeiterin.
  92. tlačȃnski, adj. 1) die Frohnarbeiter betreffend, Frohn-; tlačansko delo; — 2) sclavisch, mechanisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — tlačansko delo, eine oberflächliche Arbeit, Lašče- Levst. (Rok.).
  93. tlačár, -rja, m. kdor tlači zelje, grozdje, der Treter, V.-Cig., Notr.
  94. tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  95. tláčenje, n. das Hinein- oder Niederdrücken; — das Treten; — das Bedrücken, das Unterdrücken.
  96. tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  97. tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
  98. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
  99. tlačı̑vəc, -vca, m. 1) der Treter, der Traubentreter; — 2) der Bedrücker, Cig.
  100. tlačı̑vka, f. die Treterin.

   24.355 24.455 24.555 24.655 24.755 24.855 24.955 25.055 25.155 25.255  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA