Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (24.701-24.800)

  1. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
  2. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
  3. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
  4. špúrati se, -am se, vb. impf. = ne hoteti jesti (od strahu ali sramežljivosti): jej, jej! kaj se špuraš? ( it. spaurirsi, in Furcht gerathen), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. spurav.
  5. štágəlj, -glja, m. die Tenne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. stadl, die Scheune.
  6. štákor, -rja, m. 1) = podgana, die Ratte, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Spitzmaus (sorex araneus), Frey. (F.).
  7. štakorı̑njak, m. = podganščak, der Rattenkoth, C.
  8. štànt, štánta, m. 1) = zakup, der "Bestand", der Pacht; v š. vzeti, dati; v štantu imeti; — 2) der Stand, die Bude eines Verkäufers auf dem Markte; — 3) del kozolca med dvema stebroma = okno, Gor., Notr.; — iz nem.
  9. štȃntnica, f. die Pächterin, Cig.
  10. štȃntnik, m. der Pächter.
  11. štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
  12. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
  13. štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
  14. štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
  15. štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
  16. ští, interj. = štu, Z.; (tako velevajo volu k sebi iti, GBrda).
  17. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
  18. štı̑bla, f. = steblo, der Stengel: pos. = krompirjevo steblo, C., Gor., Ig (Dol.).
  19. štı̑bra, f. = davek, die Steuer; prim. štivra.
  20. štìč, interj. = štik, štu, GBrda.
  21. štijō, interj. tako velevajo volu od sebe iti, GBrda.
  22. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  23. štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.- Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
  24. štimáti, -ȃm, vb. impf. 1) meinen, dafürhalten, Mur., Krelj, (štímati) ogr.- Valj. (Rad); — 2) schätzen, achten, Mur., Jan.; — š. se, stolz sein, Guts., Cig., M., Št.; š. se s čim, auf etwas stolz sein, jvzhŠt.; — štiman, stolz, hoffärtig, Gor., Št.; — 3) lieben, gern haben: dekleta š.
  25. štíra, f., Ljub., pogl. štera.
  26. štírice, f. pl. = majhen voziček na štiri kolesa za samotežno vožnjo, Kamnik ( Gor.).
  27. štírideseti, num. der vierzigste.
  28. štíridesetič, adv. vierzigstens, zum vierzigstenmal.
  29. štiridesetína, f. das Vierzigstel.
  30. štiridesetı̑nka, f. das Vierzigstel, nk.
  31. štirinájsti, num. der vierzehnte.
  32. štirinájstič, adv. vierzehntens, zum vierzehntenmal.
  33. štirinajstína, f. das Vierzehntel.
  34. štirinajstı̑nka, f. das Vierzehntel, nk.
  35. štíristọ, num. = štiri sto, vierhundert; (štiristotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
  36. štiristotína, f. das Vierhundertstel, Cig.
  37. štiristotı̑nka, f. das Vierhundertstel, nk.
  38. štiritisǫ́čni, -čna, num. der viertausendste, Cig., Jan.
  39. štirivrstnják, m. die vierzeilige Gerste, Cig.
  40. štirják, m. 1) = kvadrat, das Quadrat, Cig., Jan., Nov.; — 2) das Viertelstartinfass (2 1/2 Eimer haltend), Volk.- M., vzhŠt.
  41. štirjáški, adj. = kvadraten, Quadrat-, Cig., Jan., nk.
  42. štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
  43. štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  44. štís, interj. tako velevajo volu k sebi iti, BlKr.
  45. štı̑vra, f. = davek; — prim. stvn. stiura, Steuer, Levst. (Rok.).
  46. štodír, -írja, m. = štedira, SlGor.
  47. štǫ́kałnik, m. 1) der Plumpstock, mit welchem die Fischer die Fische ins Netz treiben, V.-Cig.; — 2) eine Art Stößel: na koncu z železom okovan drog, s katerim hrano za svinje tolčejo, Kr.
  48. štǫ́kalọ, n. 1) = štokalnik 2), Z.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  49. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
  50. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  51. štǫ̑rək, -rka, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) das Futteral, Jan.
  52. štòrg, štórga, m. 1) ein alter, hohler Baum, Valj. (Rad); — 2) die Baumhöhle, Valj. (Rad).
  53. štǫ́rja, f. eine aus Binsen, Bast, Stroh und dgl. geflochtene Matte oder Decke; — prim. lat. storea.
  54. štǫ̑rjar, -rja, m. der Mattenflechter, Cig.
  55. štorjeplèt, -plę́ta, m. der Mattenflechter, Cig.
  56. štǫ́rjica, f. dem. štorja; eine kleine Matte.
  57. štǫ̑rka, f. ein ungeschicktes Weib, Mur.
  58. štǫ̑rkljež, m. ein ungeschickter Mensch.
  59. štrákəlj, -klja, m. eine kleine Strähne, Cig.; š. kupilnega cvirna, Lašče- Levst. (Rok.); — ein abgesonderter Theil einer Strähne, M.; trije štraklji so cela štrena, Z.; — prim. nem. Strang tudi = Strähne, dem. Strangel (?).
  60. štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.- M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče- Levst. (Rok.); — pogl. strama.
  61. štrȃmba, f. der Ungeschickte, C.
  62. štrbálja, f. ein schlechter Wald, C.; ein Wald mit dürrem Holz oder Krummholz, Z.
  63. štrbònk, interj. = štrbunk, LjZv.
  64. štrbùnk, interj. plumps! (beim Fall in eine Flüssigkeit).
  65. štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
  66. štŕcati, štȓcam, vb. impf. = štrkati, C.; — = tepsti: s šibo koga š., Fr.- C.
  67. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
  68. štrẹ́nica, f. dem. štrena; — štrenice, das Kettenende der Leinwand (am Webstuhl), Cig.
  69. štrę̑vca, f. die Stelze, Guts., V.-Cig., C., Gor.; — iz nem. Stelze (?).
  70. štrevcáti, -ȃm, vb. impf. auf Stelzen gehen, C.; — = razkoračeno, nerodno hoditi, Polj.
  71. štrícati se, -am se, vb. impf. 1) in Reihe und Glied stehen, Fronte machen, V.-Cig.; — 2) wetteifern, Gor.
  72. štríja, f. = vešča, čarovnica, copernica, C., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. it. strega, Hexe.
  73. štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
  74. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
  75. 2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
  76. štŕkavəc, -vca, m. 1) der Spritzer, Cig., Jan., M.; — 2) der gerne mit der Peitsche schlägt, M.; — 3) der Herumstreicher, Cig., Jan., M.; ein schlechter Bube, C.; der Springinsfeld, Cig., Jan.; — 4) pasji š. na nogi, eine Art Fußgeschwür vom Anstoßen oder ein Sohlengeschwür, Fr.- C.; — die Fußschwiele, C.; — 5) neka žival (squalius cavedanus), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 6) der Aronstab (arum maculatum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  77. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
  78. štrkǫ́lja, f. die Stelze, Jan., vzhŠt.
  79. štrlı̑n, m. 1) = štrkolin, der Windbeutel, Z.; — 2) = štrlinec 2), der Erlenfink, Cig.
  80. štrlína, f. etwas Hervorragendes ( z. B. ein Stein, ein Holz), Cig., C., Medv.- M.
  81. štrlı̑ncati, -am, vb. impf. 1) herumflattern, V.-Cig.; herumschießen (von der Maus), Z.; — herumstreifen, vagabundieren, Cig., M., C.; — 2) unbesonnen handeln, Cig.
  82. štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
  83. štropòt, -óta, m. das Gepolter, C., BlKr.; das Gestrampfe ( z. B. der Pferde), C.
  84. štropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, Z.
  85. štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
  86. štrtíca, f. 1) die Quarte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das jeden vierten Tag wiederkehrende Fieber, Mur.
  87. štrtı̑njak, m. der Startin (10 österr. Eimer); pogl. četrtinjak.
  88. štù, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, dass er rücklings gehe, Dol., jvzhŠt.
  89. štȗbljək, -bljəka, (-bəljka), m. dem. štubelj; lonec, v katerem se mleko siri in kisa, Št.- Valj. (Rad).
  90. 2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
  91. štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. ( LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ščav.- C.
  92. štúlica, f. dem. štula; 1) der Spitzkopf, Cig., C.; — 2) štulice, neke štulaste hruške, Z., Blc.-C.
  93. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
  94. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  95. štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
  96. štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., Savinska dol.; — tudi: štúpati.
  97. štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  98. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
  99. šȗgar, -rja, m. 1) der Wasenmeister, Jan., Fr.- C.; — 2) der Gerichtsdiener, C.; — iz nem. Scherge (?), C.
  100. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.

   24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA