Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (24.655-24.754)

  1. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
  2. šljútav, adj. tändelnd, erfolglos arbeitend, C.
  3. šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
  4. šmènt, šmę́nta, m. = zlomek: šment in plent! Teufel! C.
  5. šmę̑ntrga, f. teuflisches Ding, SlGor.- C., Z.
  6. šmihę̑lščnik, m. der Monat September, C.
  7. šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
  8. šǫ́bast, adj. 1) dicklippig, mit vorstehenden Lippen, dickmäulig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) šobasto se drži, er protzt, Polj.
  9. šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); ( die Elster, Dalm.- Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  10. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
  11. šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
  12. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
  13. šọ̑pnica, f. die Latte am Rande des Strohdaches, an welche die Strohflechte gebunden wird, Z., M.
  14. 2. šǫ́ra, f. eine thörichte Person, der Narr, Gor.- M.; — prim. tirolsko- nem. tschôre, Närrin, Štrek. (Arch.).
  15. šọ̑štar, -rja, m. 1) der Schuster; — 2) die Baumwanze (pyrrhocoris apterus), Erj. (Ž.); — iz nem.
  16. šotár, -rja, m. der Torfstecher, Cig., Jan.
  17. šótor, -óra, m. 1) = šator, das Zelt; — 2) ein ungeschickter Mensch, Štrek.
  18. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
  19. špámpet, m. das Bettgestell, die Bettstatt; — prim. nem. "Spanbett".
  20. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
  21. španı̑ja, f. 1) das Liebesverhältnis, C.; — 2) die Haushälterschaft: daj račun od svoje španije, ogr.- C.
  22. španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
  23. špárgovəc, -vca, m. = spargovec, der Spargelstein, Cig., Cig. (T.).
  24. špẹ̑glar, -rja, m. die Schellente (anas clangula), Frey. (F.).
  25. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
  26. špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.
  27. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
  28. špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
  29. špelíde, f. pl. = temenice, Kinderkopfschuppen, Polj.
  30. špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
  31. špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
  32. špenȃt, m. zarte Leinwand, Guts.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  33. 2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
  34. špicǫ̑n, m. die dünne Seite (Finne) des Hammers, V.-Cig.
  35. špı̑čkati, -am, vb. impf. ein Spiel mit den Ostereiern spielen, indem sie mit dem spitzen Ende aneinander geschlagen werden, Gor.
  36. špı̑lj, m. 1) die Felsenspitze, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) špilji, scharfkantige Steine, Z.
  37. špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
  38. špiljevjè, n. coll. Felsspitzen, Levst. (Rok.); — zerklüftetes Gestein, das Geklüfte, Cig.
  39. špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
  40. špírav, adj. = špirast: š. les, splitteriges Holz, Z.
  41. šplahúta, f. eine Steinplatte ( z. B. die Schiefertafel), (-juta) ogr.- C.
  42. šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. špelta.
  43. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
  44. špránja, f. die Spalte, die Fuge; — prim. srvn. spranz, Spalte, Levst. (Rok.).
  45. špránjast, adv. voll Spalten oder Risse.
  46. špránjica, f. dem. špranja; eine kleine Spalte.
  47. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
  48. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
  49. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
  50. špúrati se, -am se, vb. impf. = ne hoteti jesti (od strahu ali sramežljivosti): jej, jej! kaj se špuraš? ( it. spaurirsi, in Furcht gerathen), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. spurav.
  51. štágəlj, -glja, m. die Tenne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. stadl, die Scheune.
  52. štákor, -rja, m. 1) = podgana, die Ratte, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Spitzmaus (sorex araneus), Frey. (F.).
  53. štakorı̑njak, m. = podganščak, der Rattenkoth, C.
  54. štànt, štánta, m. 1) = zakup, der "Bestand", der Pacht; v š. vzeti, dati; v štantu imeti; — 2) der Stand, die Bude eines Verkäufers auf dem Markte; — 3) del kozolca med dvema stebroma = okno, Gor., Notr.; — iz nem.
  55. štȃntnica, f. die Pächterin, Cig.
  56. štȃntnik, m. der Pächter.
  57. štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
  58. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
  59. štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
  60. štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
  61. štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
  62. ští, interj. = štu, Z.; (tako velevajo volu k sebi iti, GBrda).
  63. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
  64. štı̑bla, f. = steblo, der Stengel: pos. = krompirjevo steblo, C., Gor., Ig (Dol.).
  65. štı̑bra, f. = davek, die Steuer; prim. štivra.
  66. štìč, interj. = štik, štu, GBrda.
  67. štijō, interj. tako velevajo volu od sebe iti, GBrda.
  68. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  69. štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.- Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
  70. štimáti, -ȃm, vb. impf. 1) meinen, dafürhalten, Mur., Krelj, (štímati) ogr.- Valj. (Rad); — 2) schätzen, achten, Mur., Jan.; — š. se, stolz sein, Guts., Cig., M., Št.; š. se s čim, auf etwas stolz sein, jvzhŠt.; — štiman, stolz, hoffärtig, Gor., Št.; — 3) lieben, gern haben: dekleta š.
  71. štíra, f., Ljub., pogl. štera.
  72. štírice, f. pl. = majhen voziček na štiri kolesa za samotežno vožnjo, Kamnik ( Gor.).
  73. štírideseti, num. der vierzigste.
  74. štíridesetič, adv. vierzigstens, zum vierzigstenmal.
  75. štiridesetína, f. das Vierzigstel.
  76. štiridesetı̑nka, f. das Vierzigstel, nk.
  77. štirinájsti, num. der vierzehnte.
  78. štirinájstič, adv. vierzehntens, zum vierzehntenmal.
  79. štirinajstína, f. das Vierzehntel.
  80. štirinajstı̑nka, f. das Vierzehntel, nk.
  81. štíristọ, num. = štiri sto, vierhundert; (štiristotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
  82. štiristotína, f. das Vierhundertstel, Cig.
  83. štiristotı̑nka, f. das Vierhundertstel, nk.
  84. štiritisǫ́čni, -čna, num. der viertausendste, Cig., Jan.
  85. štirivrstnják, m. die vierzeilige Gerste, Cig.
  86. štirják, m. 1) = kvadrat, das Quadrat, Cig., Jan., Nov.; — 2) das Viertelstartinfass (2 1/2 Eimer haltend), Volk.- M., vzhŠt.
  87. štirjáški, adj. = kvadraten, Quadrat-, Cig., Jan., nk.
  88. štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
  89. štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  90. štís, interj. tako velevajo volu k sebi iti, BlKr.
  91. štı̑vra, f. = davek; — prim. stvn. stiura, Steuer, Levst. (Rok.).
  92. štodír, -írja, m. = štedira, SlGor.
  93. štǫ́kałnik, m. 1) der Plumpstock, mit welchem die Fischer die Fische ins Netz treiben, V.-Cig.; — 2) eine Art Stößel: na koncu z železom okovan drog, s katerim hrano za svinje tolčejo, Kr.
  94. štǫ́kalọ, n. 1) = štokalnik 2), Z.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  95. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
  96. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  97. štǫ̑rək, -rka, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) das Futteral, Jan.
  98. štòrg, štórga, m. 1) ein alter, hohler Baum, Valj. (Rad); — 2) die Baumhöhle, Valj. (Rad).
  99. štǫ́rja, f. eine aus Binsen, Bast, Stroh und dgl. geflochtene Matte oder Decke; — prim. lat. storea.
  100. štǫ̑rjar, -rja, m. der Mattenflechter, Cig.

   24.155 24.255 24.355 24.455 24.555 24.655 24.755 24.855 24.955 25.055  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA