Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (24.555-24.654)

  1. škíndrav, adj. splitterig: škindrave prelomine, splitterige Bruchflächen, Erj. (Min.).
  2. škínja, f. ( nam. šəvkínja), die Nähterin, C., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  3. šklabǫ̑t, f. eine schlechte, alte Truhe, Cig.; nav. pl. šklaboti, das Geraffel, alte Sachen, C.
  4. šklabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = šklopotati, schlottern, Z.
  5. šklafę̑ta, f. = klafeta, alter, abgetragener Hut, Kr.- Valj. (Rad).
  6. šklefetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (von Fenstern, Gläsern), Jan., M., Z.; — klappern: (od mraza) z zobmi š., Bes., BlKr.; klepetec na drevesu šklefeče, BlKr.; — prim. klepetati.
  7. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
  8. šklę̑mfast, adj. schlotternd, wackelnd, klapperig, M.; — schlecht, unbrauchbar, M.
  9. šklemfáti, -ȃm, vb. impf. klirren, schlottern, klappern, schepern: ubit zvon, podkov šklemfa, Z.
  10. šklendráti, -ȃm, vb. impf. durch Schneiden verunstalten, verschneiden, V.-Cig.
  11. šklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (o steklu, oknih), C., Jan.; klappern, C.; z zobmi š., Jurč., LjZv.; rasseln, C.; — prim. klepetati.
  12. šklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, rasseln, schlottern, schepern, Z.; toča je šklopotala, SlN.
  13. škǫ́bovəc, -vca, m. = posoda od smrekovega lubja, die Harzmeste, V.-Cig.
  14. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
  15. škofováti, -ȗjem, vb. impf. als Bischof walten, Bischof sein, Cig.
  16. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  17. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
  18. škọ̑par, -rja, m. der Futterschneider, Cig.
  19. škọ̑pnica, f. 1) die Häckerlingsbank, die Futterbank, Cig.; — 2) das Schaubstroh, Z.; — 3) die Schaubstrohgerte, Z.
  20. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
  21. škorljáti, -ȃm, vb. impf. im Kothwasser waten, Jan.
  22. škorlȗp, m. = skorlup, die Kruste, Dict., C., Vrtov. (Km. k.).
  23. škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
  24. škǫ̑rnjar, -rja, m. der Schuster, C., Ravn. (Abc.).
  25. škrábica, f. die Sammelbüchse, Notr.- Z.; der Klingelbeutel, C.
  26. škrȃblja, f. 1) die Schachtel, Mik.; — 2) die Schelle, C.
  27. škrabljíca, f. 1) die Klapper der Kinder, C.; die Ratsche, Z.; — 2) der Klingelbeutel, Cig., C.
  28. škrabǫ̑t, f. eine alte, schlechte Sache, C.; škraboti, das Gerümpel, alte Sachen, C.
  29. škrabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern: zrno v tem žlahtnem kamenu škraboče, Jsvkr.
  30. škralȗp, m. = škorlup, skorlup, die Kruste: der Milchrahm, Habd.- Mik., Cig.
  31. 1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
  32. 2. škrȃpa, f. = škralup, skorlup, die Kruste, C.
  33. škrȃpčəc, -čəca, m. das Teufelchen, kajk.- Valj. (Rad).
  34. škrȃtljəc, -tljəca, (-təljca), m. dem. škratelj.
  35. škŕba, f. 1) die Scharte, Mur., Cig., Jan.; š. na rezilu, Cig.; — ein angebrochener Zahn, die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.; — 2) ein zahnlückiges Weib, Štrek.
  36. škrbę́nja, f. ein Theil eines zerbröckelten Zahnes, Mik.
  37. škrbína, f. 1) die Scharte; škrbine na rezilu, pri stekleni, lončeni posodi; — zajčja š., die Hasenscharte, Cig., Jan.; — 2) ein angebrochener Zahn, ein Zahnrest; same škrbine ima v čeljusti; — 3) die Felsenzacke, die Klippe, V.-Cig., Jan.
  38. škrbı̑nəc, -nca, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., Jan., C.
  39. škrbínica, f. dem. škrbina; eine kleine Scharte.
  40. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
  41. škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  42. škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.
  43. škrebetáča, f. der Klingelbeutel, C.
  44. škrebetár, -rja, m. der Klingelbeutelträger, C.
  45. škrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Mur., Cig., Jan.; ein Geräusch machen, wie wenn man z. B. Geld in einer Schachtel schüttelt, Mur.
  46. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.
  47. škrebljíca, f. der Klingelbeutel, die Sammelbüchse, C.
  48. škrgèt, -ę́ta, m. 1) das Schnarren, C.; — 2) die Schelle, Jan.; — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), C.
  49. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  50. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
  51. škrı̑lje, n. coll. das Pflastergestein, C.
  52. škríljevka, f. der Schotter, ogr.- C.
  53. škrı̑łnik, m. der Schieferstein, C.
  54. škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
  55. škrípavəc, -vca, m. 1) ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., M.; — 2) der Geizhals, der Knauser, Št.- Cig.; C.; — 3) die Hausgrille (gryllus domesticus), M., Gor.
  56. škrı̑pavt, m. ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., Jan.
  57. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
  58. škrı̑plje, -pəlj, f. pl. eine alte, schlechte Geige, die Fiedel, Jan.
  59. škrjánčək, -čka, m. dem. škrjanec; 1) die Lerche; — 2) der Feld-, Rittersporn (delphinium consolida), C.
  60. škrlȃtast, adj. scharlachroth, purpurn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); do začetka tega stoletja so po Dolenjskem nosili škrlataste suknjiče in oprsnike, Levst. (Rok.).
  61. škrlatı̑n, m. = škrlaten oprsnik, Cig.
  62. škrlȃtnik, m. 1) der Purpurmantel, Cig.; — 2) der Purpurhut, V.-Cig.; — 3) die Purpurschnecke (purpura), Erj. (Ž.); — 4) der Purpurapfel, Cig.
  63. 1. škȓləc, -lca, m. 1) die Klemme, C.; — ein am Ende gespaltener Stab, damit Steine zu werfen, C., vzhŠt.; — der Wäscheklemmer, vzhŠt.; — 2) der Pipenhahn, C.; ( prim. škrnek).
  64. škrlíti, -ím, vb. impf. klemmen, in eine Spalte zwängen, C.
  65. škȓlj, m. = škrjanec, Črniče ( Goriš.); — die Steindrossel (turdus saxatilis), C., Frey. (F.).
  66. škrlúpa, f. die Kruste, C.
  67. škrlúpast, adj. krustenartig, krustig, C.
  68. škrlúpniti, -ȗpnem, vb. pf. sich mit einer Kruste überziehen, Cig.
  69. 1. škŕniti, škȓnem, vb. pf. 1) einen knarrenden Laut hören lassen, Dict., M.; = škripniti, Svet. (Rok.); — 2) škrnila sva, wir sprachen ein vertrautes Wort miteinander, V.-Cig.
  70. škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče ( Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci- Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
  71. škrnjȃvəc, -vca, m. 1) der Geizhals, der Filz, Jan.; — 2) der Reiber (zum Verschließen der Fenster), vzhŠt.
  72. škrobọ̑t, m. = skrobot, die Waldrebe, C.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  73. škrobǫ̑ti, f. pl. altes Gerümpel, C.
  74. škrobotíka, f. der Schlotterapfel, C.
  75. škŕta, f. die Scharte, die Kerbe, V.-Cig., Jan.
  76. škŕtanje, n. das Knistern, das Knirschen, das Knarren.
  77. škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
  78. škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.
  79. škŕtniti, škȓtnem, vb. pf. ein knarrendes, knisterndes Geräusch hören lassen; ključ škrtne, Gor. ( Let.); erklirren ( z. B. vom Sporn), Cig.
  80. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  81. škúljast, adj. voll kleiner Steine, Štrek.
  82. škȗlje, n. = malo kamenje po potu, C.; der Schotter, Št.
  83. škȗmpa, f. die Schelmerei, der Possen, C.; der Verdruss, die Verlegenheit, die man jemandem bereitet, Fr.- C.; — prim. češ. škumpa, Verweis.
  84. škȗmpati, -am, vb. impf. š. komu, jemandem einen Possen spielen, ihm Verlegenheit bereiten, C.
  85. škúmpavəc, -vca, m. einer, der gerne jemandem einen Possen spielt, der Boshafte, der Schelmische, C.
  86. škȗndra, f. eine Art Korb: iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic, Notr., Gor.; — prim. lat. scutra, flache Schüssel, Levst. (Rok.).
  87. škvára, f. 1) = skvara, das Fettauge auf der Suppe, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) die Schwarte, Jan.; — prim. cvara.
  88. škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.- M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).
  89. šlápniti, šlȃpnem, vb. pf. schlappend treten, C., Bes.; vol je šlapnil muhi na nogo, Bes.
  90. šlátati, šlȃtam, vb. impf. tasten, betasten; — prim. hlatati.
  91. šlátavəc, -vca, m. der Taster, der Fühler, Cig., Jan.
  92. šlátavka, f. die Tasterin, Cig.
  93. šlekedráti, -ȃm, vb. impf. stammeln, beim Reden mit der Zunge anstoßen, C., Dict.; težko govorim ino šlekedram, Jsvkr.; das r nicht recht aussprechen können, Ig (Dol.); — schnarren, ratschen, V.-Cig.
  94. šlekedrȃvəc, -vca, m. = človek, kateri šlekedra, Dict.; der Schnarrer, Cig.; — tudi: šlekę́dravəc, Dict.
  95. šlepę̑dər, -dra, m. = šlabeder, schlechter Schlappschuh, Dol.
  96. šlę̑ta, f. die Gewohnheit, eine individuelle Eigenthümlichkeit, C., Z., BlKr.; ima tako šleto, BlKr.; kakove šlete je ta konj? BlKr.- Let.
  97. 2. šlẹ́va, f. 1) ein feiger, charakterschwacher, widerstandsloser Mensch, die Memme; — 2) eine dumme, tölpelhafte Person, Cig., Jan., M., Jurč., BlKr.- Let.; — ( prim. švabsko- nem. schlew, schlewig, lau, kraftlos, matt, Levst. [Rok.]?).
  98. 1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  99. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
  100. šljúta, f. eine tändelnde, erfolglos beschäftigte Person, C.

   24.055 24.155 24.255 24.355 24.455 24.555 24.655 24.755 24.855 24.955  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA