Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.455-2.554)

  1. obletẹ́vati, -am, vb. impf. = obletovati, Jan.
  2. oblogółtən, -tna, adj. gefräßig, C.
  3. obmẹ́stən, adj. zur Umgebung der Stadt gehörig, Nov.; die Stadt umgebend: obmẹ̑stni nasipi, der Ringwall einer Stadt, Cig.
  4. obmutẹ́ti, -ím, vb. pf. = obmutniti, Jan. (H.).
  5. obnovı̑telj, m. der Erneuerer, Zora.
  6. obnovı̑təv, -tve, f. die Erneuerung, Cig., nk.; die Reproduction, Jan.
  7. obogatẹ́ti, -ím, vb. pf. reich werden.
  8. obojeplátən, -tna, adj. beiderseitig, Cig.
  9. obrájtəlj, -tlja, m. der Knoten am Rebenstrohband, C.; — prim. rajtelj.
  10. obranı̑telj, m. der Vertheidiger, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  11. obrȃstək, -stka, m. 1) der Wassertrieb, C.; — 2) die Verwachsung, Mur., Cig.; — die Narbe, Notr.
  12. obrátən, -tna, adj. 1) umgekehrt, Cig. (T.), nk.; obrȃtni razmer, umgekehrtes Verhältnis, Cig. (T.); obratni sklep, der Umkehrungsschluss ( phil.), Cig. (T.); obratno nihalo, das Reversionspendel, h. t.- Cig. (T.); obratno sorazmeren, ungerade proportioniert, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) drehbar, Žnid.; obratno (im Kreise) se suče vse, Vrt.; — 3) flink, Šol.; obraten jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); — 4) Betriebs-: obratni dohodki, DZ.
  13. obrazovȃtelj, m. der Culturträger, Cig. (T.); — prim. obrazovati 2).
  14. obrẹmenı̑tev, -tve, f. die Belastung: o. prebende, DZ.
  15. obrẹ̑stək, m. 1) der Vortheil, der Gewinn, Jan., Mik.; — 2) der Finderlohn, (-resek) Vas Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  16. obrẹ́stən, -stna, adj. 1) Zins-, Zinsen-, Interessen-, Cig., Jan., nk.; obrẹ̑stni zastanki, Interessenausstände, Jan.; obrestna mera, der Zinsfuß, Cig. (T.); — 2) verzinslich, Cig., Jan.; — 3) zanksüchtig, Cig., Ravn.; tako je obresten! rad kak prepir napravi, Gor.; ( prim. obrest 4)).
  17. obrẹstnoobrẹ́stən, -stna, adj. obrestnoobrẹ̑stni račun, die Zinseszinsrechnung, Cel. (Ar.).
  18. obrẹzȃtəv, -tve, f. = rezatev, die Beschneidung (der Reben), Jan.
  19. obrnı̑təv, -tve, f. = obrat, die Wendung, Mur., Cig., Jan.; božja o., Gottes Fügung, Ravn.
  20. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
  21. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  23. obstanovítən, -tna, adj. = stanoviten, Kast. (Rož.).
  24. obstȃtək, -tka, m. = obstanek 2), der Bestand, C.
  25. obstəklẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. zu Glas werden: vor Schrecken oder Staunen erstarren, Jan., Levst. (Rok.); Bežati čem in — obsteklim, Levst. (Zb. sp.).
  26. obstə̀zən, -zna, adj. am Pfade befindlich, Jurč.
  27. obstrẹ̑tək, -tka, m. = obstret 2): sajav krožec pri prsnih bradavicah, Vod. (Bab.).
  28. obšı̑tək, -tka, m. das Gebräme, C.; — das Einfassband, Cig.
  29. obštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. ringsum abzählen, Cig.
  30. obštẹ̀v, -štẹ́va, m. = obračun: težak obštev bosta imela, Jurč.
  31. obtéči, -téčem, vb. pf. 1) umlaufen; mesto o., Cig.; tvoji sovražniki te obteko, deine Feinde werden dich umringen, Krelj; — umrinnen, umfließen, Mur., Cig.; — 2) laufend besuchen, belaufen: mejo o., Cig.; — befließen, Cig.; — 3) ablaufen, C.; kadar obteče deset let, Levst. (Pril.).
  32. obtẹ̑dnica, f. das Todtenamt nach acht Tagen, Cig.
  33. obtèk, -tę́ka, m. der Umlauf, die Circulation, Cig., Jan., Cig. (T.); krvni o., der Blutumlauf, Jan.; denarni o., Jan., Z.; prinudni o., der Zwangscurs, DZ.; menični o., der Wechselumlauf, DZ.; v obteku biti, v obtek spraviti, DZ.
  34. obtẹ́kanje, n. das Herumlaufen, das Umlaufen; — das Herumfließen, das Umfließen.
  35. obtẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad obteči; 1) herumlaufen; — herumfließen; — umlaufen; — umfließen, umströmen; — 2) belaufen: o. mejo, Cig.; o. mesto, die Stadt durchrennen, Cig.; — beströmen, Cig.
  36. obtəkníti, -táknem, vb. pf. 1) herumstecken, abstecken, Cig. (T.); z vejicami o., verreisern, Cig.; — 2) bestecken, Cig., Jan.; kup pšenice z rožami obtaknjen, Dalm.; — traçieren, Cig. (T.).
  37. obtəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. = otemneti; sich verfinstern, Volk.- M.
  38. obtésati, -tę́šem, vb. pf. bezimmern, behauen, schlichten; obtesan les; — o. človeka, abhobeln ( fig.), Cig.
  39. obtesávati, -am, vb. impf. ad obtesati; abzimmern, behauen, schlichten; — človeka o., Cig.
  40. obtẹsníti, -ním, vb. pf. beklemmen, Zora.
  41. obtẹsnjénost, f. die Beklemmung, Zora.
  42. obtesováti, -ȗjem, vb. impf. ad obtesati; = obtesavati.
  43. obtevrẹ̑, adv. um eine solche Stunde, Levst. (Sl. Spr.).
  44. obtę́žati, -tę̑žam, vb. pf. = obtežiti, Mur., Cig.; mati repe kisat denejo, s kamenom jo obtežajo, Ravn. (Abc.).
  45. obtežȃva, f. erschwerender Umstand, Cig., C.
  46. obtę̑žba, f. die Belastung: pravilna o., die Normalbelastung, DZ.; brez obtežbe, unbelastet, Cig.; blago prosto vsake druge obtežbe, DZ.; — die Erschwerung, Cig.
  47. obtę́žən, -žna, adj. Last-: obtę̑žni pesek, Cig.
  48. obteževȃnje, n. das Beschweren.
  49. obteževáti, -ȗjem, vb. impf. beschweren, belasten; o. koga, auf jemandem lasten, Cig., Jan.; — erschweren, Cig., Jan.; obtežujoče okolnosti, DZ.
  50. obtežíłən, -łna, adj. erschwerend, SlN.
  51. obtežílọ, n. die Belastung, die Last ( z. B. bei der Wage), DZ.; — erschwerende Umstände, Levst. (Nauk).
  52. obtežı̑təv, -tve, f. die Belastung, DZ.
  53. obtežíti, -ím, vb. pf. beschweren, belasten; s svincem obteženi trnek, Cig.; — erschweren, Cig., Jan.
  54. obtę̑žnja, f. erschwerender Umstand, Cig., Jan.
  55. obtožı̑telj, m. der Ankläger, DZ., nk.
  56. obtožı̑teljica, f. die Anklägerin, Jan. (H.).
  57. obudı̑təv, -tve, f. die Erweckung, Jan.
  58. obȗtək, -tka, m. 1) = obutel, Cig., C.; — 2) ein behülstes Getreidekorn, C.
  59. obútẹł, f. die Fußbekleidung, die Beschuhung, Habd.- Mik., Jan., C., nk.
  60. obútẹla, f. = obutel, Mik.
  61. obȗtəv, -tve, f. die Beschuhung, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.
  62. obȗtež, m. = obutel, C.
  63. obveselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Valj. (Rad), Raič ( Nkol.).
  64. ocẹnı̑təv, -tve, f. die Würdigung, die Kritik, nk.
  65. ǫ́cətən, -tna, adj. Essig-, Jan.; ocetna kislina, die Essigsäure, Cig. (T.).
  66. ǫ̑ctək, -ctəka, m. dem. 2. ocet; die Kratzdistel (cirsium), tudi: die Distel (carduus), ogr.- Erj. (Torb.).
  67. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
  68. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
  69. ocvətẹ́vati, -am, vb. impf. = ocvetati, Jan. (H.).
  70. očę́tən, -tna, adj. Vater-, väterlich, V.-Cig.; očę̑tna dežela, Preš.; očetna hiša, LjZv.; v očetnem jeziku, Levst. (Zb. sp.); očetna ("očetina") ljubezen, Krelj; pod očetno ("očetino") oblastjo, Dict.; — nam. očetnji. (?)
  71. očı̑stək, -stka, m. = obračun, die Abrechnung, DZ.
  72. očístən, -stna, adj. Reinigungs-: očı̑stni dar, das Reinigungsopfer, Cig.
  73. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  74. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
  75. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
  76. očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
  77. očȓtək, -tka, m. der Umriss, Cig., Jan., Cig. (T.), Vest.; prvi o., die Skizze, C.
  78. očútən, -tna, adj. empfindbar, sinnenfällig, Cig. (T.).
  79. očuténje, n. petero o., die fünf Sinne, Krelj.
  80. očvrstẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Jan. (H.).
  81. odátən, -tna, adj., pogl. oddaten.
  82. odbı̑tək, -tka, m. der Abschlag, der Abzug im Rechnungswesen, Cig., Jan., Nov.; plačevanje na o., Abschlagszahlungen, Cig.; — der Disconto, der Rabatt, Cig., Jan., Cel. (Ar.); pod o. kupovati in prodajati, escomptieren, DZ.
  83. odbítən, -tna, adj. Abzugs-: odbı̑tni postavek, der Abzugsposten, Cig.; — subtractiv, h. t.- Cig. (T.).
  84. odbı̑təv, -tve, f. die Verweigerung, Jan. (H.).
  85. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
  86. odcvətẹ́vati, -am, vb. impf. = odcvitati, Jan. (H.).
  87. oddajȃtelj, m. der Abgeber, der Absender, DZ.
  88. oddalı̑təv, -tve, f. die Entfernung, Cig.
  89. oddátən, -tna, adj. verkäuflich, (odaten) ogr.- C.
  90. oddružı̑təv, -tve, f. die Lostrennung: o. sestavnih delov kake reči, DZ.
  91. odẹ́tẹł, -tẹli, f. die Hülle, das Gewand, Trub., ogr.- Mik.; die Decke, die Bettdecke, Dict., Krelj, Trub., Dalm.
  92. odẹ̑təv, -tve, f. = odetel, Dict.; odetev tvoja bodo črvje, ogr.- Valj. (Rad).
  93. odẹ̑tež, m. die Kleidung: imamo živež, odetež in obutež, C.
  94. odgojevȃtelj, m. = odgojevavec, Jan. (H.).
  95. odgojı̑telj, m. der Erzieher, Jan., nk.
  96. odgojı̑teljica, f. die Erzieherin, Jan., nk.
  97. odgojı̑teljski, adj. die Erzieher betreffend, Erzieher-, Erziehungs-, Jan., nk.
  98. odgojı̑teljstvọ, n. das Erzieherthum, das Erziehungswesen, Jan., nk.
  99. odgojı̑təv, -tve, f. die Erziehung, Cig., Let.
  100. odhitẹ́ti, -ím, vb. pf. wegeilen, enteilen.

   1.955 2.055 2.155 2.255 2.355 2.455 2.555 2.655 2.755 2.855  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA