Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (24.501-24.600)

  1. šı̑pəčji, adj. Hagebutten-, Cig., Jan.; šipečja jagoda, die Hagebutte, Cig., Jan., Vrt.
  2. šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
  3. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
  4. šípkovina, f. das Hagebuttenholz, Jan. (H.).
  5. šípovje, n. der Hagebuttenstrauch, C.
  6. šípovka, f. die Hagebutte (die Frucht), Jan.
  7. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  8. šı̑r, -ı̑, f. die Breite, Cig. (T.); te širi je moje polje, Z.; v šir, in die Breite; na šir usta odpreti, den Mund weit aufthun, LjZv.
  9. širína, f. die Breite; š. reke, die Stromweite, Cig. (T.).
  10. šíriti, šı̑rim, vb. impf. breit machen, ausbreiten; — erweitern; — verbreiten; — š. se, sich ausbreiten, an Breite zunehmen; prsi se mi širijo; — sich verbreiten.
  11. šírja, f. = širina, die Breite, Jarn., Kor.- Cig., Jan., C., Mik.
  12. širják, m. der Grasfrosch (rana temporaria), ( nam. ščirjak) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  13. širjȃva, f. die Breite.
  14. širočína, f. die Breite, Jan.
  15. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
  16. širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
  17. širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
  18. širokolìst, -lísta, adj. breitblätterig, Jan.
  19. širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
  20. širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
  21. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
  22. širokọ̑st, f. die Breite.
  23. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
  24. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
  25. šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
  26. širóta, f. die Breite, M., Z.
  27. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
  28. šivár, -rja, m. der Näher, der Schneider, Cig., Jan., C., Levst. (Zb. sp.), nk.; — ( der Schuster, C.).
  29. šivárka, f. die Nähterin, Levst. (Zb. sp.).
  30. šivárnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
  31. 2. šívati, -am, vb. impf. ad šiniti; = švigati, schnelle Bewegungen machen, schießen, Notr., Dol.; miši šivajo po tleh, huschen hin und her, Lašče- Levst. (Rok.); različne misli in podobe so mu sem ter tja šivale, Vrt.
  32. šı̑vəc, -vca, m. 1) = šivar, C.; der Schuster, Dol.; — 2) der Schneidervogel, Šol.
  33. šivílja, f. die Nähterin.
  34. škȃbica, f. 1) die Haftel, C.; — 2) das Knopfloch, BlKr.- Let.
  35. škafárnica, f. die Böttcherwerkstätte, Cig.
  36. škafíca, f. das Schaffel, Cig.; ein breites und niederes Schaff, Mur., C.
  37. škája, f. vom glühenden Eisen beim Schmieden abspringende Schuppen, der Hammerschlag (Sinter), Cig., Jan., Nov.; nav. pl. škaje, Cig., C., Gor.; — prim. skaje in it. scaglia di ferro, Hammerschlag.
  38. škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
  39. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
  40. 1. škȃrjevəc, -vca, m. der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Gor.
  41. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  42. škȃrnica, f. 1) die Scherenhälfte, Mur.; — 2) der Dachsparren, Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Cv., BlKr.; — 3) pl. škarnice, die Deichselgabel, Jan.; — 4) der Ohrwurm (forficula auricularia), Cig.
  43. škȃrpa, f. 1) die Scarpe, die Böschungsmauer; — 2) pl. škarpe, abgenützte Schuhe; — prim. it. scarpa (v istih pomenih).
  44. škȃtla, f. 1) die Schachtel, die Dose, die Büchse; — 2) die Ziegelform, V.-Cig.; — 3) das viereckig ausgehöhlte Achsenstockende, in welchem die Wagenachse befestigt wird, Ig (Dol.); — 4) die Trollblume (trollius europaeus), Livek- Erj. (Torb.); — prim. it. scatola, Mik. (Et.).
  45. škȃtlar, -rja, m. der Schachtelmacher, der Schachtelkrämer, Cig., Jan.
  46. škȃtlarica, f. die Schachtelmacherin, die Schachtelkrämerin, Cig.
  47. škatláriti, -ȃrim, vb. impf. Schachtelkrämer sein, Cig., Jan.
  48. škȃtlica, f. dem. škatla; 1) das Schächtelchen; — 2) die Dosenschnecke, Cig.
  49. škȃtličar, -rja, m. der Schachtelmacher, Cig.
  50. škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.- M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.- Let.
  51. škę̑r, -ı̑, f. = sker, das Zeug, das Werkzeug, das Mittel, (tudi coll.), Mur., Št.- Cig., Jan., Danj.- Mik.; plug in druga šker, ogr.- Let.; z orožjem in drugo škerjo, ogr.- Valj. (Rad).
  52. škę̑tljiv, adj. stetig, stutzig: ta konj je šketljiv = rad se šketi, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — iz nem. stetig, Štrek. (Arch.); — prim. štatljiv.
  53. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Turjak, Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
  54. škindráti, -ȃm, vb. impf. in Splitter zerschneiden o. zerhauen: š. in rezati, š. peč (= pečino), C.
  55. škíndrav, adj. splitterig: škindrave prelomine, splitterige Bruchflächen, Erj. (Min.).
  56. škínja, f. ( nam. šəvkínja), die Nähterin, C., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  57. šklabǫ̑t, f. eine schlechte, alte Truhe, Cig.; nav. pl. šklaboti, das Geraffel, alte Sachen, C.
  58. šklabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = šklopotati, schlottern, Z.
  59. šklafę̑ta, f. = klafeta, alter, abgetragener Hut, Kr.- Valj. (Rad).
  60. šklefetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (von Fenstern, Gläsern), Jan., M., Z.; — klappern: (od mraza) z zobmi š., Bes., BlKr.; klepetec na drevesu šklefeče, BlKr.; — prim. klepetati.
  61. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
  62. šklę̑mfast, adj. schlotternd, wackelnd, klapperig, M.; — schlecht, unbrauchbar, M.
  63. šklemfáti, -ȃm, vb. impf. klirren, schlottern, klappern, schepern: ubit zvon, podkov šklemfa, Z.
  64. šklendráti, -ȃm, vb. impf. durch Schneiden verunstalten, verschneiden, V.-Cig.
  65. šklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (o steklu, oknih), C., Jan.; klappern, C.; z zobmi š., Jurč., LjZv.; rasseln, C.; — prim. klepetati.
  66. šklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, rasseln, schlottern, schepern, Z.; toča je šklopotala, SlN.
  67. škǫ́bovəc, -vca, m. = posoda od smrekovega lubja, die Harzmeste, V.-Cig.
  68. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
  69. škofováti, -ȗjem, vb. impf. als Bischof walten, Bischof sein, Cig.
  70. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  71. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
  72. škọ̑par, -rja, m. der Futterschneider, Cig.
  73. škọ̑pnica, f. 1) die Häckerlingsbank, die Futterbank, Cig.; — 2) das Schaubstroh, Z.; — 3) die Schaubstrohgerte, Z.
  74. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
  75. škorljáti, -ȃm, vb. impf. im Kothwasser waten, Jan.
  76. škorlȗp, m. = skorlup, die Kruste, Dict., C., Vrtov. (Km. k.).
  77. škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
  78. škǫ̑rnjar, -rja, m. der Schuster, C., Ravn. (Abc.).
  79. škrábica, f. die Sammelbüchse, Notr.- Z.; der Klingelbeutel, C.
  80. škrȃblja, f. 1) die Schachtel, Mik.; — 2) die Schelle, C.
  81. škrabljíca, f. 1) die Klapper der Kinder, C.; die Ratsche, Z.; — 2) der Klingelbeutel, Cig., C.
  82. škrabǫ̑t, f. eine alte, schlechte Sache, C.; škraboti, das Gerümpel, alte Sachen, C.
  83. škrabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern: zrno v tem žlahtnem kamenu škraboče, Jsvkr.
  84. škralȗp, m. = škorlup, skorlup, die Kruste: der Milchrahm, Habd.- Mik., Cig.
  85. 1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
  86. 2. škrȃpa, f. = škralup, skorlup, die Kruste, C.
  87. škrȃpčəc, -čəca, m. das Teufelchen, kajk.- Valj. (Rad).
  88. škrȃtljəc, -tljəca, (-təljca), m. dem. škratelj.
  89. škŕba, f. 1) die Scharte, Mur., Cig., Jan.; š. na rezilu, Cig.; — ein angebrochener Zahn, die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.; — 2) ein zahnlückiges Weib, Štrek.
  90. škrbę́nja, f. ein Theil eines zerbröckelten Zahnes, Mik.
  91. škrbína, f. 1) die Scharte; škrbine na rezilu, pri stekleni, lončeni posodi; — zajčja š., die Hasenscharte, Cig., Jan.; — 2) ein angebrochener Zahn, ein Zahnrest; same škrbine ima v čeljusti; — 3) die Felsenzacke, die Klippe, V.-Cig., Jan.
  92. škrbı̑nəc, -nca, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., Jan., C.
  93. škrbínica, f. dem. škrbina; eine kleine Scharte.
  94. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
  95. škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  96. škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.
  97. škrebetáča, f. der Klingelbeutel, C.
  98. škrebetár, -rja, m. der Klingelbeutelträger, C.
  99. škrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Mur., Cig., Jan.; ein Geräusch machen, wie wenn man z. B. Geld in einer Schachtel schüttelt, Mur.
  100. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.

   24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA