Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (24.455-24.554)

  1. šę́sti, num. der sechste.
  2. šę́stič, adv. sechstens, zum sechstenmal.
  3. šestílọ, n. 1) = orodje, s katerim sodarji šesti del krožnega oboda določujejo, Mur.; der Zirkel, vzhŠt.- Mur., Kr., Št.- Cig., Jan., Cel. (Geom.), BlKr., Ist.; sabljasto š., der Bauchzirkel, Cig. (T.); — 2) psovka: der Narr, C.; — prim. šestar.
  4. šestína, f. das Sechstel, Cig., Jan., M.
  5. šestı̑nka, f. das Sechstel, Cig., Jan., nk.
  6. šestnájsti, num. der sechzehnte.
  7. šestnájstič, adv. sechzehntens, zum sechzehntenmal.
  8. šestnajstína, f. das Sechzehntel, Cig., Jan.
  9. šestnajstı̑nka, f. das Sechzehntel, Cig., nk.
  10. šestogȗbəc, -bca, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, der Psalter, C., Lašče- Erj. (Torb.); turji š., Levst. (Zb. sp.).
  11. šestomèr, -mę́ra, m. der Hexameter, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  12. šestošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der sechsten Classe, der Sextaner, nk.
  13. šestovı̑łəc, -łca, m. der Lümmel, Z.; = teleban, C.
  14. šestovȓstnik, m. die sechszeilige Gerste, Cig., Štrek., Notr.
  15. šę̑ststọ, num. = šest sto, sechshundert; (šeststotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
  16. šeststotína, f. das Sechshundertstel, Cig.
  17. šeststotı̑nka, f. das Sechshundertstel, nk.
  18. šesttisǫ́čni, num. der sechstausendste, Cig., Jan.
  19. šę̑ška, f. 1) ein Schlag mit der Hand oder Ruthe, Kr.- Valj. (Rad); šeško dobiti, Ravn. (Abc.); — 2) ein Gegenstand, mit dem man schlägt, Z.; ein breites Brett zum Schlagen, Cig.
  20. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Idrija, Prim.
  21. šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
  22. šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.- Erj. (Torb.).
  23. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  24. šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
  25. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
  26. šəvkínja, f. die Nähterin, C.; (šivk-, Meg.).
  27. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
  28. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
  29. šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
  30. šibínica, f. dem. šibina; das Reis, Cig.; iz vrbovih šibinic spleten koš, Jurč.
  31. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
  32. šı̑bje, n. coll. die Gerten, die Ruthen; — das Ruthengebüsch.
  33. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
  34. šı̑bnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
  35. šibnjáča, f. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
  36. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
  37. šibráti, -ȃm, vb. impf. 1) in Splitter zerschlagen: ne šibraj kamenja! Dol.- Levst. (Rok.); — 2) (beim Mauern) mit Steinsplittern ausfüllen, Cig.
  38. šibrína, f. der Steinsplitter, Burg.
  39. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
  40. 2. šíja, f. die Schräge: na šijo, schräge, schief, Jan., Telov.; zid je na šijo zidan, Mik.; — die Böschung, Cig.
  41. šíjav, adj. š. vol, ein Ochs mit dicker, verharteter Nackenhaut, BlKr.- M.
  42. šı̑ljman, m. die Kröte (bufo vulgaris), Kras- Cig., Frey. (F.).
  43. šimiv, m. eine Art Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), Josch; — tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Josch.
  44. šimpāns, m. der Schimpanse (troglodytes niger), Erj. (Ž.).
  45. šípa, f. die Fensterscheibe; — iz nem.
  46. šı̑pəčje, n. coll. 1) der Hagebuttenstrauch, wilder Rosenstrauch (rosa canina), Cig.; — 2) šipkov sad, die Hagebutten, Mur., Vrt.
  47. šı̑pəčji, adj. Hagebutten-, Cig., Jan.; šipečja jagoda, die Hagebutte, Cig., Jan., Vrt.
  48. šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
  49. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
  50. šípkovina, f. das Hagebuttenholz, Jan. (H.).
  51. šípovje, n. der Hagebuttenstrauch, C.
  52. šípovka, f. die Hagebutte (die Frucht), Jan.
  53. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  54. šı̑r, -ı̑, f. die Breite, Cig. (T.); te širi je moje polje, Z.; v šir, in die Breite; na šir usta odpreti, den Mund weit aufthun, LjZv.
  55. širína, f. die Breite; š. reke, die Stromweite, Cig. (T.).
  56. šíriti, šı̑rim, vb. impf. breit machen, ausbreiten; — erweitern; — verbreiten; — š. se, sich ausbreiten, an Breite zunehmen; prsi se mi širijo; — sich verbreiten.
  57. šírja, f. = širina, die Breite, Jarn., Kor.- Cig., Jan., C., Mik.
  58. širják, m. der Grasfrosch (rana temporaria), ( nam. ščirjak) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  59. širjȃva, f. die Breite.
  60. širočína, f. die Breite, Jan.
  61. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
  62. širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
  63. širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
  64. širokolìst, -lísta, adj. breitblätterig, Jan.
  65. širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
  66. širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
  67. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
  68. širokọ̑st, f. die Breite.
  69. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
  70. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
  71. šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
  72. širóta, f. die Breite, M., Z.
  73. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
  74. šivár, -rja, m. der Näher, der Schneider, Cig., Jan., C., Levst. (Zb. sp.), nk.; — ( der Schuster, C.).
  75. šivárka, f. die Nähterin, Levst. (Zb. sp.).
  76. šivárnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
  77. 2. šívati, -am, vb. impf. ad šiniti; = švigati, schnelle Bewegungen machen, schießen, Notr., Dol.; miši šivajo po tleh, huschen hin und her, Lašče- Levst. (Rok.); različne misli in podobe so mu sem ter tja šivale, Vrt.
  78. šı̑vəc, -vca, m. 1) = šivar, C.; der Schuster, Dol.; — 2) der Schneidervogel, Šol.
  79. šivílja, f. die Nähterin.
  80. škȃbica, f. 1) die Haftel, C.; — 2) das Knopfloch, BlKr.- Let.
  81. škafárnica, f. die Böttcherwerkstätte, Cig.
  82. škafíca, f. das Schaffel, Cig.; ein breites und niederes Schaff, Mur., C.
  83. škája, f. vom glühenden Eisen beim Schmieden abspringende Schuppen, der Hammerschlag (Sinter), Cig., Jan., Nov.; nav. pl. škaje, Cig., C., Gor.; — prim. skaje in it. scaglia di ferro, Hammerschlag.
  84. škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
  85. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
  86. 1. škȃrjevəc, -vca, m. der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Gor.
  87. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  88. škȃrnica, f. 1) die Scherenhälfte, Mur.; — 2) der Dachsparren, Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Cv., BlKr.; — 3) pl. škarnice, die Deichselgabel, Jan.; — 4) der Ohrwurm (forficula auricularia), Cig.
  89. škȃrpa, f. 1) die Scarpe, die Böschungsmauer; — 2) pl. škarpe, abgenützte Schuhe; — prim. it. scarpa (v istih pomenih).
  90. škȃtla, f. 1) die Schachtel, die Dose, die Büchse; — 2) die Ziegelform, V.-Cig.; — 3) das viereckig ausgehöhlte Achsenstockende, in welchem die Wagenachse befestigt wird, Ig (Dol.); — 4) die Trollblume (trollius europaeus), Livek- Erj. (Torb.); — prim. it. scatola, Mik. (Et.).
  91. škȃtlar, -rja, m. der Schachtelmacher, der Schachtelkrämer, Cig., Jan.
  92. škȃtlarica, f. die Schachtelmacherin, die Schachtelkrämerin, Cig.
  93. škatláriti, -ȃrim, vb. impf. Schachtelkrämer sein, Cig., Jan.
  94. škȃtlica, f. dem. škatla; 1) das Schächtelchen; — 2) die Dosenschnecke, Cig.
  95. škȃtličar, -rja, m. der Schachtelmacher, Cig.
  96. škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.- M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.- Let.
  97. škę̑r, -ı̑, f. = sker, das Zeug, das Werkzeug, das Mittel, (tudi coll.), Mur., Št.- Cig., Jan., Danj.- Mik.; plug in druga šker, ogr.- Let.; z orožjem in drugo škerjo, ogr.- Valj. (Rad).
  98. škę̑tljiv, adj. stetig, stutzig: ta konj je šketljiv = rad se šketi, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — iz nem. stetig, Štrek. (Arch.); — prim. štatljiv.
  99. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Turjak, Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
  100. škindráti, -ȃm, vb. impf. in Splitter zerschneiden o. zerhauen: š. in rezati, š. peč (= pečino), C.

   23.955 24.055 24.155 24.255 24.355 24.455 24.555 24.655 24.755 24.855  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA