te (24.301-24.400)

24301. svǫ̑jstvən, -stvəna, adj. eigenthümlich, Zora, Trst. (Let.); charakteristisch, Cig. (T.); specifisch, Cig.
24302. svǫ̑jstvọ, n. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig., Jan.; s. tal, DZ.; s. kakega jezika, der Geist der Sprache, Jan., Navr. (Kop. sp.); s. slovansko, Levst. (Nauk); prirodno s., das Naturell, Cig. (T.); — die Eigenschaft, die natürliche Beschaffenheit, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; notranja svojstva, innere Eigenschaften, Cig. (T.); občno s., eine allgemeine Eigenschaft, Sen. (Fiz.); zapravljivosti ni bilo v številu njegovih slabih svojstev, Jurč.
24303. svǫ̑jščina, f. 1) das Eigenthum, Šerf- Valj. (Rad), GBrda; bova živela in svojščino z dobičkom povrnjeno imela, Ravn.; — na svojščino delati, auf Überschicht arbeiten, Svet. (Rok.); — 2) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; — 3) die Angehörigen, Jan.; — 4) = svaščina, die Schwägerschaft, Mirno pod Gorico- Erj. (Torb.).
24304. svọ̑ra, f. der Langbaum, der durch das Vorder- und Hintertheil des Wirtschaftswagens geht, die Langwiede, Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; — prim. sora, sovra.
24305. svọ̑rən, -rna, adj. Langwieden-: svorni jezik, das aus dem Hintertheile des Wagens ragende Ende der Langwiede, die Wagensterze, Cig.
24306. svọ̑rnica, f. = svorni jezik, die Wagensterze, Cig., Jan.
24307. svọ̑rnik, m. = klin v svori, C.; — der Schlossnagel, welcher das hintere Wagentheil an das vordere befestigt, Cig., C., Valj. (Rad).
24308. svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
24309. svȓž, -ı̑, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.- C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.- C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.
24310. svržjè, n. coll. Baumäste, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
24311. sžrẹ́bən, -bna, adj. sžrebna kobila, eine Stute mit einem Füllen, Danj.- Mik.
24312. šáfar, -rja, m. der die Wirtschaft besorgende Oberknecht ( bes. bei Herrschaften), der "Schaffner" ("Schaffer"); — der Hauptknecht bei den Fuhrleuten, Gor.- Levst. (Rok.); — der Haushälter, Mik.; — iz nem.
24313. šaft, f. = oporoka, Dalm., Kast.; — prim. bav. geschäft = Testament, Levst. (Rok.).
24314. šága, f. der Splitter, kajk.- Valj.; = trščica, ki se zadere za kožo, Gor.
24315. šáka, f. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Cig., Jan., Bes., BlKr., jvzhŠt.; — das Häuflein: šaka ljudi, Cig.; — die Rotte, der Anhang, Mur.; vsa njegova šaka, kolikor jih je bilo, bila je razpojena, Ravn.; — 2) die Faust, BlKr., jvzhŠt.
24316. šalatíga, f. ein schlechter Salat, vzhŠt.- C.
24317. šáliti se, šȃlim se, vb. impf. scherzen; š. se s kom, s čim; mit jemandem o. etwas Scherz treiben; z njim se ni š., er versteht keinen Spass, Cig.
24318. šaljı̑vəc, -vca, m. der Scherzer, der Spasshafte, Cig., Jan., nk.
24319. šaljı̑vka, f. die Scherzerin, die Spasshafte, Cig., Jan., nk.
24320. šalobárdast, adj. unmännlich, charakterlos, flatterhaft, Z., SlN.; — ungeschickt, Z.
24321. šalobárditi, -ȃrdim, vb. impf. ohne Zweck herumgehen, herumstöbern, M., Z.; — Albernheiten begehen, Z., SlN.
24322. šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče- Erj. (Torb.).
24323. 1. šápa, f. die Pfote, Jan., Z., LjZv.; — hs.
24324. šápalica, f. brinova šiba, s katero otepajo na tepežnico, ("šapelica"), Kor.- Navr. (Let.).
24325. 1. šápati, -am, vb. impf. = hapati, sanft schlagen: ječmena ne mlatijo, ampak ga šapajo, KrGora; — = tepežkati (na nedolžnih otročičev dan), Jarn., Mur., Kor., KrGora.
24326. šápavəc, -vca, m. = kolednik, (prav za prav = tepežkar), Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.).
24327. šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); — prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
24328. šapljenka, f. neka tesarska sekira s kratkim ročajem, GBrda.
24329. 2. šȃr, m. ein scharfes Gras (als Pferdefutter), vzhŠt.; das Riedgras (carex sp.), Cig., SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. bav. sahr nam. saher, Mik. (Et.).
24330. 1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
24331. šárast, adj. = pisan, bunt, Jan., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); vsa šarasta je (bunt angezogen), Št. Jernej ( Dol.); — gesprenkelt, gefleckt, C.; š. kamen, marmorierter Stein, Z.; — pockennarbig, Z., Mik. (Et.).
24332. šarè, -ę́ta, m. der Blatternarbige, M.
24333. šáren, adj. bunt, Jan., C.; š. mramor, bunter Marmor, Erj. (Som.); — hs.
24334. 2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
24335. šárjenje, n. das Herumstöbern, das Lärmen, das Poltern, Polj.
24336. šárkəlj, -klja, m. = šartelj, der Reindling, der Gugelhupf.
24337. šaromèr, -mę́ra, m. das Spectrometer, Cig. (T.).
24338. šarúga, f. 1) ein Fleck vom Rothlauf, C.; — 2) ein buntes Thier, C.
24339. šarȗn, m. ein rothes Insect mit schwarzen Punkten, die Kohlwanze, Z.
24340. šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
24341. šatǫ̑rnica, f. 1) die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig., Frey. (F.); — 2) = vož, eine Art Natter, Mur.
24342. šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
24343. šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
24344. 2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
24345. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
24346. šȃvba, f. der Weiberpelz, die Weiberjacke, Jarn.; — der Weibermantel bei Hochzeiten, Guts.; — ein kurzer Bauernrock mit Pelz gefüttert und hie u. da auch verbrämt, Lašče- Levst. (Rok.); — der Pelz, Alas., Mur., Cig., Jan., Met.; lisičja š., Met.; — prim. nem. Schaube = Mantel, srvn. schube, it. giubba, srlat. jopa, Mik. (Et.).
24347. šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
24348. šávrav, adj. mit verkrümmten Füßen, C.
24349. šàvs!, interj. schnapp! Cig., Jan.
24350. ščálja, f. der Splitter, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. it. scaglia, Štrek. (Arch.).
24351. 1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
24352. 2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
24353. ščapẹ́lọ, n. der Prügel, der Stecken, Dol.- Cig.
24354. ščapíca, f. ein dünner, langer Stecken, kajk.- Valj. (Rad).
24355. ščapı̑n, m. ein elender (zerlumpter) Kerl, Mur., C., Met.; — der Fratz, C.
24356. ščapǫ̑n, m. der Knüttel, C.
24357. ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C.; konjski š., englischer Spinat (rumex patientia), Medv. (Rok.); — 2) das Kräutig von Rüben, Rettig u. dgl., C.; — 3) das Spülwasser, ( eig. dünnes Schweinefutter), Valj. (Rad).
24358. ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
24359. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
24360. ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.- Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.
24361. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
24362. ščəbljȃnje, n. das Flüstern, Jan. (H.).
24363. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
24364. ščəbljàv, -áva, adj. flüsternd, Jan.
24365. 1. ščę́diti, -im, vb. impf. = ščedeti, nk.; — prim. hs. štediti.
24366. 2. ščę́diti, -im, vb. impf. jemanden zum Besten haben, ( prim. it. sceda, das Gespött, die Schäkerei), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
24367. ščę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. der Stieglitz (fringilla carduelis), Erj. (Ž.); — po rus. ščegolъ, češ. stehlec.
24368. ščekljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plappern: ščekljate, kakor srake na vrbi, Bes., SlN.
24369. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
24370. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
24371. 1. ščèp, ščépa, m. der Holzspan, Rib.- Mik.; der Splitter, Z.
24372. 2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
24373. ščépək, -pka, m. der Splitter: pri vas drva sekajo, k nam ščepki letajo, Bes.
24374. ščəpẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, peči (o ranah), beißen (o jedkih tekočinah), Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.), KrGora- DSv.; ščepi ("ščapí") me, Ben.- Kl.
24375. 1. ščepíca, f. = trščica, der Holzsplitter, Z., Dol.; — prim. 1. ščep; — das Holzscheit, BlKr.
24376. ščepka, f. dem. ščepa; der Splitter: vihar je premetaval ladjo našo kakor lehko ščepko, LjZv.
24377. ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
24378. ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
24379. ščetȃnje, n. das Bürsten, M.
24380. ščetár, -rja, m. der Bürstenmacher, der Bürstner, Cig., Jan., C.
24381. ščetaríca, f. črna š., eine schwarze Bürstenraupe, der Lastträger (bombyx antiqua), Nov.
24382. ščetárski, adj. Bürstenbinder-: ščetarska roba, Cig.
24383. ščetáti, -ȃm, vb. impf. bürsten, abbürsten, Jan., Šol., Tolm.
24384. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
24385. ščetína, f. 1) die Borste; — 2) die Distel, Cig.; — neka trava, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ozek svet mej dvema njivama, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) psovka objestnemu ali sitnemu človeku, M., Ig (Dol.).
24386. ščetı̑nar, -rja, m. der Borstenverkäufer, Cig.
24387. ščetínast, adj. borstenartig; — borstig; struppig: ščetinasta brada.
24388. ščetı̑nəc, -nca, m. 1) das Borstenthier, Jan.; — = prasec, das Schwein, Z., LjZv.; — 2) rauhhaariges Laserkraut (laserpitium hirsutum), Z.
24389. ščetínica, f. dem. ščetina; eine kleine Borste.
24390. ščetíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich borsten, zuberge stehen; lasje se mu ščetinijo; — das Haar sträuben, Cig., Jan.
24391. ščetı̑nje, n. coll. 1) die Borsten, Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); — 2) der Bartwisch, Jarn.- Cig.; — 3) die Borstbinse (scirpus setaceus), Cig.
24392. ščetı̑nka, f. 1) das Borstenthier, Jan., Navr. (Let.); — 2) = ščetinovec, Z.
24393. ščetínovəc, -vca, m. das Borstengras (nardus), Z., Medv. (Rok.).
24394. ščetíšče, n. das Bürstenholz; der Pinselstiel, Cig.
24395. 1. ščę́titi, -im, vb. impf. 1) abbürsten, Mur., Dol.- Cig., Jan.; — 2) Faschinen an Abhängen legen, Flusswehre machen, C.; — 3) š. se = ščetiniti se, Z.
24396. 2. ščę́titi, -im, vb. impf. spälteln, ( n. pr. drva predrobno cepkati: govori se o kakem otročetu, katero se prime tega dela, ki mu še ne more kaj), Brkini- Erj. (Torb.); — prim. 1. šketiti.
24397. ščę̑tka, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen; die Bürste, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Pinsel, C., nk.; — 3) der stachelige Kopf, z. B. des Stechapfels, der Weberkarde u. dgl., C.; — 4) die Karde (dipsacus), Cig.
24398. ščetovína, f. Bürstenbinderware, Jan.
24399. ščetúlja, f. das Borstengras (nardus), Z.; — ajda š., das Heidekorn mit reichlichem Schopf, vzhŠt.- C.
24400. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.

   23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani