Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.401-2.500)

  1. nezavẹ́stən, -tna, adj. = nezaveden, nk.
  2. nezavístən, -tna, adj. neidlos, Cig.
  3. nezavítən, -tna, adj. aufrichtig, natürlich, C., Z.
  4. nezgǫ́stən, -tna, adj. incoercibel ( chem.), Cig. (T.).
  5. nezmǫ́tən, -tna, adj. = nezmotljiv, LjZv.
  6. neznátən, -tna, adj. unkenntlich, unmerklich, unbedeutend, unbeträchtlich, Cig., Jan., C., nk.
  7. nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
  8. ničestən, -tna, adj. nichtig, nichtswürdig, ogr.- C.
  9. níštən, -tna, adj. nichts wert, nichtig, Dol.- Erj. (Torb.).
  10. nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
  11. nitəčnice, f. pl. = ničnice, (nitešnice) Cig.
  12. nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
  13. nizkótən, -tna, adj. niedrig ( fig.), Jan.
  14. niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
  15. njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
  16. nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
  17. nǫ̑htəc, -tca, m. dem. nohet.
  18. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
  19. nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
  20. nosı̑teljica, f. die Trägerin, nk.
  21. nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
  22. nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
  23. novolẹ́tən, -tna, adj. Neujahrs-: novoletno voščilo, darilo.
  24. obájtən, -tna, adj. stolz, jvzhŠt.
  25. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
  26. obcẹ́stən, -stna, adj. an der Straße gelegen, C., SlN.
  27. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
  28. občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
  29. občȗtək, -tka, m. die Empfindung, das Empfundene.
  30. občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
  31. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
  32. obdarı̑təv, -tve, f. die Begabung, die Beschenkung, M.
  33. obdẹlovȃtelj, m. der Bearbeiter, Zora, Trst. (Let.).
  34. obdolžı̑telj, m. der Beschuldiger, Jan. (H.).
  35. obdolžı̑təv, -tve, f. die Beschuldigung, Jan.
  36. obeselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Mik.
  37. obẹ́stən, -stna, adj. = objesten, C., Erj. (Izb. sp.).
  38. obẹ̑tək, -tka, m. das Versprechen, C.
  39. obẹ́tən, -tna, adj. = obetaven 2), viel versprechend, Cig., Jan., Cig. (T.).
  40. obetę́žati, -ím, vb. pf. = obetežati, -am, Mur., SlN.
  41. obetežáti, -ȃm, vb. pf. erkranken, ogr.- Valj. (Rad); obetę́žati, -ę̑žam, kajk.- Valj. (Rad).
  42. obetežiti, -im, vb. pf. = obetežati, Cig.
  43. obirȃtəv, -tve, f. das Abklauben, das Abnehmen, Cig., Jan.; o. sadja, Šol.
  44. obı̑stən, -tna, adj. Nieren-: obistna pečenka, der Nierenbraten.
  45. obı̑tək, -tka, m. 1) s čimer je kaj obito: die Bretter oder Latten eines Zaunes, C.; — 2) das Beschlagen ( z. B. mit Nägeln), C.
  46. obı̑telj, * f. die Familie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — hs.; prim. stsl. obitêlь.
  47. obíteljski, adj. Familien-, nk.
  48. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
  49. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
  50. ọ̑blatək, -tka, m. dem. oblat, Cig., Jan.
  51. oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
  52. oblẹ́tən, -tna, adj. nach einem Jahre stattsindend, annuell, Mur., Cig., Jan., Nov.
  53. obletẹ̑nje, n. das Umfliegen; tudi: obleténje: o. sveta, das Ende der Welt, Gor.
  54. obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga ( namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.- Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.
  55. obletẹ́vati, -am, vb. impf. = obletovati, Jan.
  56. oblogółtən, -tna, adj. gefräßig, C.
  57. obmẹ́stən, adj. zur Umgebung der Stadt gehörig, Nov.; die Stadt umgebend: obmẹ̑stni nasipi, der Ringwall einer Stadt, Cig.
  58. obmutẹ́ti, -ím, vb. pf. = obmutniti, Jan. (H.).
  59. obnovı̑telj, m. der Erneuerer, Zora.
  60. obnovı̑təv, -tve, f. die Erneuerung, Cig., nk.; die Reproduction, Jan.
  61. obogatẹ́ti, -ím, vb. pf. reich werden.
  62. obojeplátən, -tna, adj. beiderseitig, Cig.
  63. obrájtəlj, -tlja, m. der Knoten am Rebenstrohband, C.; — prim. rajtelj.
  64. obranı̑telj, m. der Vertheidiger, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  65. obrȃstək, -stka, m. 1) der Wassertrieb, C.; — 2) die Verwachsung, Mur., Cig.; — die Narbe, Notr.
  66. obrátən, -tna, adj. 1) umgekehrt, Cig. (T.), nk.; obrȃtni razmer, umgekehrtes Verhältnis, Cig. (T.); obratni sklep, der Umkehrungsschluss ( phil.), Cig. (T.); obratno nihalo, das Reversionspendel, h. t.- Cig. (T.); obratno sorazmeren, ungerade proportioniert, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) drehbar, Žnid.; obratno (im Kreise) se suče vse, Vrt.; — 3) flink, Šol.; obraten jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); — 4) Betriebs-: obratni dohodki, DZ.
  67. obrazovȃtelj, m. der Culturträger, Cig. (T.); — prim. obrazovati 2).
  68. obrẹmenı̑tev, -tve, f. die Belastung: o. prebende, DZ.
  69. obrẹ̑stək, m. 1) der Vortheil, der Gewinn, Jan., Mik.; — 2) der Finderlohn, (-resek) Vas Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  70. obrẹ́stən, -stna, adj. 1) Zins-, Zinsen-, Interessen-, Cig., Jan., nk.; obrẹ̑stni zastanki, Interessenausstände, Jan.; obrestna mera, der Zinsfuß, Cig. (T.); — 2) verzinslich, Cig., Jan.; — 3) zanksüchtig, Cig., Ravn.; tako je obresten! rad kak prepir napravi, Gor.; ( prim. obrest 4)).
  71. obrẹstnoobrẹ́stən, -stna, adj. obrestnoobrẹ̑stni račun, die Zinseszinsrechnung, Cel. (Ar.).
  72. obrẹzȃtəv, -tve, f. = rezatev, die Beschneidung (der Reben), Jan.
  73. obrnı̑təv, -tve, f. = obrat, die Wendung, Mur., Cig., Jan.; božja o., Gottes Fügung, Ravn.
  74. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
  75. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
  76. obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  77. obstanovítən, -tna, adj. = stanoviten, Kast. (Rož.).
  78. obstȃtək, -tka, m. = obstanek 2), der Bestand, C.
  79. obstəklẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. zu Glas werden: vor Schrecken oder Staunen erstarren, Jan., Levst. (Rok.); Bežati čem in — obsteklim, Levst. (Zb. sp.).
  80. obstə̀zən, -zna, adj. am Pfade befindlich, Jurč.
  81. obstrẹ̑tək, -tka, m. = obstret 2): sajav krožec pri prsnih bradavicah, Vod. (Bab.).
  82. obšı̑tək, -tka, m. das Gebräme, C.; — das Einfassband, Cig.
  83. obštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. ringsum abzählen, Cig.
  84. obštẹ̀v, -štẹ́va, m. = obračun: težak obštev bosta imela, Jurč.
  85. obtéči, -téčem, vb. pf. 1) umlaufen; mesto o., Cig.; tvoji sovražniki te obteko, deine Feinde werden dich umringen, Krelj; — umrinnen, umfließen, Mur., Cig.; — 2) laufend besuchen, belaufen: mejo o., Cig.; — befließen, Cig.; — 3) ablaufen, C.; kadar obteče deset let, Levst. (Pril.).
  86. obtẹ̑dnica, f. das Todtenamt nach acht Tagen, Cig.
  87. obtèk, -tę́ka, m. der Umlauf, die Circulation, Cig., Jan., Cig. (T.); krvni o., der Blutumlauf, Jan.; denarni o., Jan., Z.; prinudni o., der Zwangscurs, DZ.; menični o., der Wechselumlauf, DZ.; v obteku biti, v obtek spraviti, DZ.
  88. obtẹ́kanje, n. das Herumlaufen, das Umlaufen; — das Herumfließen, das Umfließen.
  89. obtẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad obteči; 1) herumlaufen; — herumfließen; — umlaufen; — umfließen, umströmen; — 2) belaufen: o. mejo, Cig.; o. mesto, die Stadt durchrennen, Cig.; — beströmen, Cig.
  90. obtəkníti, -táknem, vb. pf. 1) herumstecken, abstecken, Cig. (T.); z vejicami o., verreisern, Cig.; — 2) bestecken, Cig., Jan.; kup pšenice z rožami obtaknjen, Dalm.; — traçieren, Cig. (T.).
  91. obtəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. = otemneti; sich verfinstern, Volk.- M.
  92. obtésati, -tę́šem, vb. pf. bezimmern, behauen, schlichten; obtesan les; — o. človeka, abhobeln ( fig.), Cig.
  93. obtesávati, -am, vb. impf. ad obtesati; abzimmern, behauen, schlichten; — človeka o., Cig.
  94. obtẹsníti, -ním, vb. pf. beklemmen, Zora.
  95. obtẹsnjénost, f. die Beklemmung, Zora.
  96. obtesováti, -ȗjem, vb. impf. ad obtesati; = obtesavati.
  97. obtevrẹ̑, adv. um eine solche Stunde, Levst. (Sl. Spr.).
  98. obtę́žati, -tę̑žam, vb. pf. = obtežiti, Mur., Cig.; mati repe kisat denejo, s kamenom jo obtežajo, Ravn. (Abc.).
  99. obtežȃva, f. erschwerender Umstand, Cig., C.
  100. obtę̑žba, f. die Belastung: pravilna o., die Normalbelastung, DZ.; brez obtežbe, unbelastet, Cig.; blago prosto vsake druge obtežbe, DZ.; — die Erschwerung, Cig.

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA