Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (23.601-23.700)

  1. srebrolìst, -lísta, adj. silberblätterig, Cig.
  2. srebroploščenína, f. silberplattierte Ware, DZ.
  3. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
  4. srę́čati, srę̑čam, vb. pf. begegnen: s. koga; srečala sva se; kedaj te bo pamet srečala? wann wirst du zu Verstand kommen?
  5. srečelǫ̑vəc, -vca, m. der Glücksritter, Jan., Šol., C., Zora.
  6. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
  7. srečenǫ̑səc, -sca, m. der Glücksbote, Jan.
  8. srę̑čka, f. dem. sreča; 1) srečko dati komu, jemandem die Hand zum Gruß reichen; daj srečko! ( pos. otrokom se tako pravi); — 2) das Lotterielos, Cig., Jan., C., nk.; srečke vzdigovati, Lose ziehen, Jan.
  9. srę́čnost, f. die Glücklichkeit, Mur., Cig.; kje je tedaj vaša srečnost? Jap. (Sv. p.); upa s., Levst. (Zb. sp.).
  10. srẹ̑d, -ı̑, f. der Mittelpunkt, das Centrum, Jan., Cig. (T.).
  11. srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
  12. srẹdánja, f. 1) die Mitte, der mittelste Kern, V.-Cig.; — 2) die Mittelgattung, V.-Cig.; — 3) die Mitteltafel im Fassboden, Z.
  13. srẹ̑dba, f. die Vermittelung, die Intervention, ogr.- C.
  14. srẹ̑dbən, -bəna, adj. Vermittelungs-, ogr.- C.
  15. srẹ̑dbina, f. die Mitte, ogr.- Valj. (Rad).
  16. srẹ̑dək, -dka, m. 1) die Mitte, Z., DZ.; — der Mittelpunkt, Cig.; — das Mitteltheil, Z.; der mittlere Theil des Fassbodens, C.; — die Raingrenze zwischen zwei Feldern, vzhŠt., C.; — 2) das Mittel, das Medium, Jan., Rog.- Valj. (Rad), ZgD.
  17. srẹ̑dež, m. der mittlere Theil, bes. der Kern des Salat- oder Kohlhauptes, vzhŠt.
  18. srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.
  19. srẹdíca, f. der innere Theil einer Sache: die Brotkrume; — das Kernholz der Bäume; — das Fleisch der Früchte, Jan.; — kostna s., die Knochensubstanz, Erj. (Som.).
  20. srẹdína, f. der mittlere Theil, die Mitte; s. vojske, das Centrum, Cig.; s. zemlje, der Mittelpunkt der Erde, Cig.; — das Innere (eines Landes), Cig. (T.); — das harte, schwarze Holz, das Kernholz, C.
  21. srẹdı̑nəc, m. der Mittelfinger, C., Vrt.
  22. srẹdı̑nski, adj. zur Mitte gehörig: sredinska globina (globokost) soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — Central-, Cig.; sredinska akademija, Navr. (Kop. sp.); ( pogl. osrednji).
  23. srẹdíšče, n. der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  24. srẹdíščən, -čna, adj. zum Mittelpunkt gehörig, Central-, Cig.; sredı̑ščni kot, der Mittelpunktswinkel, Cig. (T.); središčni žarki, die Centralstrahlen, Žnid.
  25. srẹ́diti, -im, vb. impf. 1) concentrieren, Cig. (T.); — 2) vermitteln, Meg.
  26. srẹdlẹ́tọ, n. die Jahresmitte, die Sommersmitte, Mur., Mik.
  27. srẹ̑dmo, adv. mittelmäßig, Meg.- Mik.
  28. srẹ̑dnjak, m. 1) der mittlere Theil, Valj. (Rad); — 2) srẹdnják, der Mittelfinger, Mur., Cig.
  29. srẹdnjeglȃvəc, -vca, m. srednjeglavci, Mittelköpfe (orthocephali), Erj. (Som.).
  30. srẹdnjelatı̑nski, adj. mittellateinisch, nk.
  31. srẹdnjerę̑pəc, -pca, m. srednjerepci, Halbschwänze, Mittelkrebse, h. t.- Cig. (T.).
  32. srẹdnjevẹ́čən, -čna, adj. mittelalterlich, nk.
  33. srẹdnjevẹ̑kar, -rja, m. ein Anhänger mittelalterlicher Ideen ( zaničlj.), Str.
  34. srẹdnjevẹ̑ški, adj. mittelalterlich, nk.
  35. srẹdnjevisokonẹ́mški, adj. mittelhochdeutsch, nk.
  36. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
  37. srẹ̑dnjica, f. vsaka reč, ki je v sredi, Zilj., Jarn. (Rok.); der Mittelstrich, die Mittellinie, C.; — das mittlere Bodenbrett am Fasse, Cig., C.; — der Wulst am Dreschflegel, Cig.
  38. srẹ̑dnjik, m. 1) der Mittelfinger, Jan.; — 2) der Mittelzahn, C.; — 3) das mittlere Fassbodenstück, Mur., C.; — 4) das mittlere Beet eines Ackers, Mur.
  39. srẹ̑dnjost, f. die Mittelmäßigkeit, Jan.
  40. srẹdogọ̑rje, n. das Mittelgebirge, Cig. (T.).
  41. srẹdogrǫ̑dnica, f. (mrena) s., die Brustscheidewand, das Mittelfell (mediastinum), Cig. (T.).
  42. srẹdotǫ̑čje, n. = središče, der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Zora; — rus.
  43. srẹdotrẹbȗšje, n. der Mittelbauch, Cig. (T.).
  44. srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
  45. srẹdozı̑məc, -mca, m. 1) ein Heiliger, dessen Gedächtnistag in die Mitte des Winters fällt, C., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); mraz kakor o sredozimcih, Z.; — 2) ein in der Mitte des Winters geborener Mensch, C.
  46. srẹ́dpost, m. die Mittfasten, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.).
  47. srẹ̑dstvən, -stvəna, adj. mittelbar, Jan. (H.).
  48. srẹ̑dstvọ, n. das Mittel, das Medium, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
  49. srẹ́dščina, f. das Mittelding, C.
  50. srẹdzíma, f. die Mitte des Winters, Mur., Danj.- Mik.
  51. srẹdzímski, adj. zur Mitte des Winters gehörig, Mur.
  52. srẹ̑n, m. 1) der Rauhreif, C., Mik., Dol.; sren se na laseh, na dlaki ob hudem mrazu dela, C.; — 2) die gefrorene, harsch gewordene Schneerinde, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; sren drži, da lahko hodiš po njem, Gor.; po srenu klasje pobirati = sein Brot auf unrechtem Wege suchen, Mur.
  53. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
  54. srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  55. srẹ̑šev, adj. Weinstein-: sreševa kislina, die Weinsäure, Cig. (T.).
  56. srẹ̑šnica, f. das Weinsteinsalz, Cig.
  57. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  58. sŕhək, -hka, adj. struppicht, C.; — rauh (von Blättern), Z.
  59. sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.
  60. srhkolı̑stnica, f. srhkolistnice, rauhblätterige Pflanzen (asperifoliae), Tuš. (B.).
  61. srhovína, f. etwas Rauhes: Unebenheiten, rauhe Stellen, C.
  62. sŕka, f. oseba, katera rada srka: take vinske srke, solche "Weinbeißer", SlN.
  63. srkálọ, n. das Einsaugemittel, Cig.
  64. srnjákovəc, -vca, m. der Rehpfosten, LjZv.
  65. srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
  66. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  67. srpȃnəc, -nca, m. die Kratzdistel (cirsium erisithales), pod Nanosom, na Pivki- Erj. (Torb.).
  68. sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
  69. srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
  70. srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
  71. srpjè, n. die Kratzdistel (cirsium carniolicum, c. oleraceum), Josch.
  72. sȓpnik, m. barvarski s., die Färberscharte (serratula tinctoria), Cig.
  73. sȓst, -ı̑, f. das Thierhaar, Cig. (T.), C., ogr.- M., Trub.- Mik.; das Borstenhaar, Cig. (T.).
  74. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
  75. sŕšiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, sich borsten, Cig., Mik.
  76. sȓt, m. die Fischgräte, Cig.
  77. st, interj. still!
  78. stábəłce, n. dem. stablo; = stebelce, Valj. (Rad), SlN.
  79. stáblọ, n. = steblo, Dict.
  80. stȃblovje, n. = steblovje, Valj. (Rad).
  81. stādij, m. tekališče (tudi starogrška dolgostna mera), das Stadium.
  82. stágna, -gən, n. pl. = stegne, der Viehtriebweg (meist eingefriedet), Z.; kadar vidiš na ulicah ali na stagnih črno kravo, ne reci, da je črna, Levst. (Zb. sp.).
  83. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
  84. stajálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., C.
  85. 2. stȃjati, -am, vb. impf. 1) zu stehen pflegen: Paša je na pragu stajal, Npes.-K.; — 2) = stopati, postavljati se: ptič mi je na roko stajal, na gredico pa ni mogel stopiti, Dol.
  86. stákniti, -nem, vb. pf. = stekniti.
  87. stáłce, n. dem. stalo; ein kleines Fußgestell, Cig., Bes.
  88. stáłən, -łna, adj. beständig, bleibend, definitiv, constant, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; s. pridevek, stehendes Epitheton, Cig. (T.); stalna količina, stetige Größe, Cig. (T.); — fix: stalna plača, stalna cena, Cig., nk.; stalno namestiti, definitiv anstellen, nk.; — stalne ptice, Standvögel, Cig. (T.); stalna vojska, stehendes Heer, nk.; — verlässlich, haltbar, C.; s. razlog, ein haltbarer Grund, Cig. (T.).
  89. stȃłnica, f. der Fixstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  90. stáłnost, f. die Beständigkeit, die Stetigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. položaja, die Stabilität, Sen. (Fiz.); s. v molitvi, ogr.- Valj. (Rad).
  91. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
  92. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
  93. staníca, f. 1) das Wohnzimmer, Mur., Cig., Jan., C.; idi v stanico! Ravn.- Valj. (Rad); sedeti v gorki stanici, Jurč.; stanice, die Wohnungsräumlichkeiten, Levst. (Nauk); — 2) die Zelle (im organischen Körper), Cig. (T.), C., Tuš. (B.), (stȃnica), Erj. (Som.); matična s., die Mutterzelle, Cig. (T.); = s. matica, Erj. (Som.); mlada s., die Tochterzelle, Erj. (Som.).
  94. stanìč, -íča, m. der Stand (auf dem Markte), Vrt.
  95. staníšče, n. 1) der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur.; — 2) das Quartier, die Wohnung, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Nov.; dati samo s. (Naturalquartier), DZ.; na s. jemati koga, jemandem Unterstand geben, Levst. (Nauk); — das Standquartier, Cig. (T.); glavno s., das Hauptquartier, Jan.
  96. stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.- Vest.
  97. stȃnje, n. 1) das Stehen; stanje in čakanje; s. zvezd, die Constellation, Cig. (T.); — 2) der Zustand, Jan., Z., nk.; železnica je v dobrem stanju, DZ.; začasno s., das Provisorium, DZ.; — 3) das Gebäude, das Wohngebäude, Mur., C., BlKr., jvzhŠt., ogr.- C.; das Wirtschaftsgebäude, Dol.
  98. stanjénje, n. das Aufstehen, (tudi: stanenjè, stánenje), ogr.- Valj. (Rad).
  99. stanoredník, m. der Quartiermeister: veliki s., der Generalquartiermeister, Cig.
  100. stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).

   23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA