te (23.555-23.654)

23555. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
23556. spustník, m. der Katheter, DZ.
23557. spuščȃłnica, f. nekoliko nagnjena deska, na kateri se na novo narejeni sirov hleb odceja, Bolške planine- Erj. (Torb.).
23558. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
23559. srabljı̑vəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art bunter irdener Krug, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
23560. sračè, -ę́ta, n. eine junge Elster, Dol.- Mik.
23561. 1. sráčica, f. dem. sraka; 1) eine kleine Elster; — 2) die Kreiselschnecke, Cig., Jan.; — 3) die Spierstaude (spiraea ulmaria), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
23562. srȃčjak, m. der Elsternkoth, Jan. (H.).
23563. srȃčji, adj. Elstern-; — sračja noga, der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig.; — sračja noga je tudi: das Kreuzgewölbe, V.-Cig.
23564. 1. srȃčka, f. dem. sraka; die Elster, Štrek.
23565. srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
23566. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
23567. srȃjčnik, m. 1) = rokavci, ošpetelj, ein kurzes Frauenhemd, Gor.; — 2) ein Hemd ohne Ärmel, Z., M.
23568. sráka, f. die Elster (corvus pica); — morska s., die Meerelster (haematopus ostralegus), Cig., Frey. (F.).
23569. srakáč, m. die männliche Elster, C.
23570. srȃkarica, f. die Quakente, Cig.; die Schellente (anas clangula), Frey. (F.); — morska s. = morska sraka, Frey. (F.).
23571. srȃkarski, adj. s. zvonec = srakarica, die Quakente, Cig.
23572. srákast, adj. elsterartig: scheckig, Cig., Šol.
23573. srakolíca, f. der Mäusefalk, der Mäusebussard (buteo vulgaris), Frey. (F.); der Stoßvogel, Guts.
23574. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
23575. srámən, -mna, adj. 1) schamhaft, Mur., Cig., Jan.; — 2) schändlich: Bodi v družbi, bodi sam, Bodi sramnega te sram, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 3) das Schamglied betreffend, Scham-, Mur., Cig., Jan.; srȃmna kost, das Schambein, Vod. (Bab.); sramna kuga, die Lustseuche, Cig.
23576. sramežljı̑vəc, -vca, m. ein verschämter Mensch, der Schamhafte, Valj. (Rad).
23577. sramežljı̑vka, f. die Schamhafte, Jan. (H.).
23578. sramotíłən, -łna, adj. schändend, entehrend, beschämend, Cig., Jan., nk.; sramotı̑łni spis, die Schmähschrift, das Pamphlet, Jan., nk.
23579. sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.- Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.
23580. sramotı̑vəc, -vca, m. der Schänder, der Entehrer, Cig., Jan.; bili so pa tudi mladeniči sramotivci v deželi, kateri so vse gnusobe nevernikov delali, Jap. (Sv. p.); — der Schmäher, der Verspotter, Cig., M.
23581. sramotník, m. der Lästerer, Krelj; der Verspotter, Dict.
23582. srȃnje, n. die Entleerung durch den After.
23583. sráti, sę́rjem, vb. impf. sich der Excremente entledigen.
23584. sȓbəc, -bca, m. 1) = srbečica, Jan.; — 2) die Krätzmilbe (sarcoptes scabiei), Cig. (T.), Nov.- C., Erj. (Ž.).
23585. srbečína, f. eine juckende Stelle am Leibe, Cig.; — očesna s., der Augenreiz, Cig.
23586. srbẹ́ti, -ím, vb. impf. jucken; noga, prst me srbi; srbi me v prst, Mik.; srbi me v nosu, po nogah; — srbi ga = der Buckel juckt ihn, Cig.; — kaj te to srbi? was kümmert dich dies?
23587. srbẹ̑vka, f. die Hagebutte (rosa canina), Kras- Cig., Jan., Štrek., SlN.
23588. srborı̑tka, f. die Frucht der Hagebutte ("Hetschepetsch"), Dict., C., Ip., Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
23589. srbǫ̑vka, f. die Frucht der Hagebutte, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
23590. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
23591. sȓčək, -čka, m. 1) das Herzchen, C.; — das Herzliebchen: srček moj! materin s.; — 2) der Zwickel an Hemden, Cig.
23592. sȓčən, -čna, adj. 1) Herz-: srčni krč; — srčna tesnoba, die Herzensangst, Cig.; — srčna korenina, die Pfahlwurzel ( bot.), Jarn. (Sadj.), Pirc, Cig. (T.); — srčna mati, die wahre Mutter ( opp. mačeha), Prim.; — 2) sŕčən, herzlich, innig; srčna ljubezen, srčno prositi; — 3) herzhaft, muthig; srčno zgrabiti sovražnika.
23593. srčíka, f. 1) das Kernholz eines Baumes, C., vzhŠt.; — das Mark, Mur.; — 2) das noch unentwickelte Blatt, das Herzblatt, Jan.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
23594. sȓčnik, m. 1) = srčni mehur, der Herzbeutel, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) glavni steber pri stogu ali tudi pri strešnem odru, Tolm.- Erj. (Torb.); ( der Mast bei den Zimmerleuten, Cig.); — 3) der Mittelfinger, Z., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) = srčnica 2), Medv. (Rok.).
23595. srdı̑tnik, m. = srditež, Slom.
23596. 1. sȓdnik, m. = srditež, C.; — der Widersacher, der Feind, ogr.- M., C.
23597. srebrár, -rja, m. der Silberarbeiter, Mur., Jan., C., Z.
23598. srebrnár, -rja, m. der Silberarbeiter, Meg., Guts.- Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.), Raič (Slov.).
23599. srebrnína, f. das aus Silber Verfertigte: die Silberware, das Silbergeräth, das Silbergeschmeide; — das Silbergeld, M.
23600. srebroglàv, -gláva, adj. mit einem Silberhaupte, Vrt.
23601. srebrolìst, -lísta, adj. silberblätterig, Cig.
23602. srebroploščenína, f. silberplattierte Ware, DZ.
23603. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
23604. srę́čati, srę̑čam, vb. pf. begegnen: s. koga; srečala sva se; kedaj te bo pamet srečala? wann wirst du zu Verstand kommen?
23605. srečelǫ̑vəc, -vca, m. der Glücksritter, Jan., Šol., C., Zora.
23606. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
23607. srečenǫ̑səc, -sca, m. der Glücksbote, Jan.
23608. srę̑čka, f. dem. sreča; 1) srečko dati komu, jemandem die Hand zum Gruß reichen; daj srečko! ( pos. otrokom se tako pravi); — 2) das Lotterielos, Cig., Jan., C., nk.; srečke vzdigovati, Lose ziehen, Jan.
23609. srę́čnost, f. die Glücklichkeit, Mur., Cig.; kje je tedaj vaša srečnost? Jap. (Sv. p.); upa s., Levst. (Zb. sp.).
23610. srẹ̑d, -ı̑, f. der Mittelpunkt, das Centrum, Jan., Cig. (T.).
23611. srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
23612. srẹdánja, f. 1) die Mitte, der mittelste Kern, V.-Cig.; — 2) die Mittelgattung, V.-Cig.; — 3) die Mitteltafel im Fassboden, Z.
23613. srẹ̑dba, f. die Vermittelung, die Intervention, ogr.- C.
23614. srẹ̑dbən, -bəna, adj. Vermittelungs-, ogr.- C.
23615. srẹ̑dbina, f. die Mitte, ogr.- Valj. (Rad).
23616. srẹ̑dək, -dka, m. 1) die Mitte, Z., DZ.; — der Mittelpunkt, Cig.; — das Mitteltheil, Z.; der mittlere Theil des Fassbodens, C.; — die Raingrenze zwischen zwei Feldern, vzhŠt., C.; — 2) das Mittel, das Medium, Jan., Rog.- Valj. (Rad), ZgD.
23617. srẹ̑dež, m. der mittlere Theil, bes. der Kern des Salat- oder Kohlhauptes, vzhŠt.
23618. srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.
23619. srẹdíca, f. der innere Theil einer Sache: die Brotkrume; — das Kernholz der Bäume; — das Fleisch der Früchte, Jan.; — kostna s., die Knochensubstanz, Erj. (Som.).
23620. srẹdína, f. der mittlere Theil, die Mitte; s. vojske, das Centrum, Cig.; s. zemlje, der Mittelpunkt der Erde, Cig.; — das Innere (eines Landes), Cig. (T.); — das harte, schwarze Holz, das Kernholz, C.
23621. srẹdı̑nəc, m. der Mittelfinger, C., Vrt.
23622. srẹdı̑nski, adj. zur Mitte gehörig: sredinska globina (globokost) soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — Central-, Cig.; sredinska akademija, Navr. (Kop. sp.); ( pogl. osrednji).
23623. srẹdíšče, n. der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
23624. srẹdíščən, -čna, adj. zum Mittelpunkt gehörig, Central-, Cig.; sredı̑ščni kot, der Mittelpunktswinkel, Cig. (T.); središčni žarki, die Centralstrahlen, Žnid.
23625. srẹ́diti, -im, vb. impf. 1) concentrieren, Cig. (T.); — 2) vermitteln, Meg.
23626. srẹdlẹ́tọ, n. die Jahresmitte, die Sommersmitte, Mur., Mik.
23627. srẹ̑dmo, adv. mittelmäßig, Meg.- Mik.
23628. srẹ̑dnjak, m. 1) der mittlere Theil, Valj. (Rad); — 2) srẹdnják, der Mittelfinger, Mur., Cig.
23629. srẹdnjeglȃvəc, -vca, m. srednjeglavci, Mittelköpfe (orthocephali), Erj. (Som.).
23630. srẹdnjelatı̑nski, adj. mittellateinisch, nk.
23631. srẹdnjerę̑pəc, -pca, m. srednjerepci, Halbschwänze, Mittelkrebse, h. t.- Cig. (T.).
23632. srẹdnjevẹ́čən, -čna, adj. mittelalterlich, nk.
23633. srẹdnjevẹ̑kar, -rja, m. ein Anhänger mittelalterlicher Ideen ( zaničlj.), Str.
23634. srẹdnjevẹ̑ški, adj. mittelalterlich, nk.
23635. srẹdnjevisokonẹ́mški, adj. mittelhochdeutsch, nk.
23636. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
23637. srẹ̑dnjica, f. vsaka reč, ki je v sredi, Zilj., Jarn. (Rok.); der Mittelstrich, die Mittellinie, C.; — das mittlere Bodenbrett am Fasse, Cig., C.; — der Wulst am Dreschflegel, Cig.
23638. srẹ̑dnjik, m. 1) der Mittelfinger, Jan.; — 2) der Mittelzahn, C.; — 3) das mittlere Fassbodenstück, Mur., C.; — 4) das mittlere Beet eines Ackers, Mur.
23639. srẹ̑dnjost, f. die Mittelmäßigkeit, Jan.
23640. srẹdogọ̑rje, n. das Mittelgebirge, Cig. (T.).
23641. srẹdogrǫ̑dnica, f. (mrena) s., die Brustscheidewand, das Mittelfell (mediastinum), Cig. (T.).
23642. srẹdotǫ̑čje, n. = središče, der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Zora; — rus.
23643. srẹdotrẹbȗšje, n. der Mittelbauch, Cig. (T.).
23644. srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
23645. srẹdozı̑məc, -mca, m. 1) ein Heiliger, dessen Gedächtnistag in die Mitte des Winters fällt, C., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); mraz kakor o sredozimcih, Z.; — 2) ein in der Mitte des Winters geborener Mensch, C.
23646. srẹ́dpost, m. die Mittfasten, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.).
23647. srẹ̑dstvən, -stvəna, adj. mittelbar, Jan. (H.).
23648. srẹ̑dstvọ, n. das Mittel, das Medium, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
23649. srẹ́dščina, f. das Mittelding, C.
23650. srẹdzíma, f. die Mitte des Winters, Mur., Danj.- Mik.
23651. srẹdzímski, adj. zur Mitte des Winters gehörig, Mur.
23652. srẹ̑n, m. 1) der Rauhreif, C., Mik., Dol.; sren se na laseh, na dlaki ob hudem mrazu dela, C.; — 2) die gefrorene, harsch gewordene Schneerinde, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; sren drži, da lahko hodiš po njem, Gor.; po srenu klasje pobirati = sein Brot auf unrechtem Wege suchen, Mur.
23653. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
23654. srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.

   23.055 23.155 23.255 23.355 23.455 23.555 23.655 23.755 23.855 23.955  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani