Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.355-2.454)

  1. nesprę́tən, -tna, adj. 1) ungeschickt, plump; — 2) ungestaltet, Jan.; n. plod, die Missgeburt, C.
  2. nestanovítən, -tna, adj. unbeständig.
  3. nestrȃstən, -stna, adj. leidenschaftslos, nk.
  4. nesvẹ́stən, -tna, adj. bewusstlos, Cig. (T.), C., nk.
  5. nẹštę̑ri, pron. = nekateri, ogr.- C.
  6. nẹšterọ̑č, adv. = nekaterikrat, ogr.- M., C.
  7. neštẹ̑t, adj. ungezählt, unzählig, zahllos.
  8. neštẹ́vən, -vna, adj. unzählbar, Cv.
  9. neštẹvíłən, -łna, adj. unzählig, zahllos, Mur., Cig., nk.
  10. neštẹvíłnost, f. die Unzähligkeit, Mur.
  11. nẹ̑təc, -tca, m. = netivec, Guts., Cig.
  12. netę́čən, -čna, adj. 1) ungedeihlich; netečna jed = jed, ki nič ne tekne; — 2) unersättlich, Cig.; n. človek, = človek, kateremu nič ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) lästig, beschwerlich, zudringlich, widerlich, Cig., Jan., Dol., Gor.; ( prim. natečen).
  13. netę̑čje, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), Savinska dol.
  14. netę̑čnica, f. die Unersättliche, Cig.
  15. netę̑čnik, m. 1) človek, kateremu nič ne tekne: ti si pravi netečnik! Lašče- Levst. (Rok.), Rib.; der Vielfraß, Cig., Jan., Škrinj.; — 2) jed, katera nič ne tekne, eine ungedeihliche Speise: močnik netečnik, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Zudringliche, Jan. (H.); prim. netečen 3); — 4) die Rohrdommel (ardea stellaris), Frey. (F.).
  16. netę́čnost, f. 1) die Ungedeihlichkeit; n. hrane; — 2) die Ungenügsamkeit, Cig.; živinska netečnost, Jap. (Prid.).
  17. netę̑goma, adv. unverzüglich, Mur., Met.; — prim. neutegoma.
  18. netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
  19. netẹlę̑sən, -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan.
  20. netẹlę̑snost, f. die Unkörperlichkeit, Cig.; die Immaterialität, Cig. (T.).
  21. netežnína, f. netežnine, die Imponderabilien, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
  23. neukrótən, -tna, adj. unzähmbar, unbändig, Mur.; n. fant, Ravn.; neukrotni valovi, Erj. (Izb. sp.).
  24. neumẹ́stən, -stna, adj., Nov., nk.; pogl. nevmesten.
  25. neumẹ́tẹłən, -łna, adj. unwissend, Dict., C.; neumetelne (-talne) podučiti, Schönl., Jsvkr.; unerfahren, Meg.; ungebildet, Dict.; unvernünftig, kajk.- Let.; thöricht, C.
  26. neumẹ́tẹłnost, f. die Unwissenheit, die Unerfahrenheit, C.; — die Thorheit, C.
  27. neumẹ́tən, -tna, adj. 1) = neumetelen, Mur., C.; — = bebast, C.; — 2) = neumeven, unverständlich: Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten, Preš.
  28. neumrtẹ̑łən, -łna, adj. = neumrjoč, kajk.- C., Krelj, Zora.
  29. neumrtẹ̑łnost, f. die Unsterblichkeit, kajk.- Valj. (Rad).
  30. neutę̑ga, f. der Mangel an Muße, das Nichtzeithaben, Valj. (Rad).
  31. neutę̑goma, adv. unverzüglich, auf der Stelle; n. govoriti, aus dem Stegreif sprechen, ogr.
  32. neutemeljèn, -éna, adj. ungegründet, nk.
  33. neutepèn, -éna, adj. unbeschmutzt, unbefleckt, ogr.- C.
  34. neutẹsnjèn, -éna, adj. uneingeschränkt, unbeschränkt, Cig.
  35. neutẹ́šən, -šna, adj. untröstlich, Vrt.
  36. neutẹšljìv, -íva, adj. = neutešen, ogr.- C.
  37. neužítən, -tna, adj. ungenießbar.
  38. neverję́tən, -tna, adj. unglaublich, unglaubwürdig; unwahrscheinlich.
  39. 1. nevẹ́stən, -stna, adj. Braut-; nevẹ̑stna obleka.
  40. 2. nevẹ́stən, -tna, adj. ungewissenhaft.
  41. nevı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.; — allzuschnell bei der Arbeit, C.
  42. nevı̑teški, adj. unritterlich, nk.
  43. nevklútən, -tna, adj. unsauber, ungeschickt, Hal.- C.
  44. nevmẹ́stən, -tna, adj. unstatthaft, unpassend, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. neumjestan.
  45. nevštẹ̑t, adj. uneingerechnet: do nevštetega 24. decembra, bis zum 24. December exclusive, Navr. (Let.).
  46. nezadóstən, -tna, adj. ungenügend, unzulänglich, Mur., Cig., Jan., nk.
  47. nezavẹ́stən, -tna, adj. = nezaveden, nk.
  48. nezavístən, -tna, adj. neidlos, Cig.
  49. nezavítən, -tna, adj. aufrichtig, natürlich, C., Z.
  50. nezgǫ́stən, -tna, adj. incoercibel ( chem.), Cig. (T.).
  51. nezmǫ́tən, -tna, adj. = nezmotljiv, LjZv.
  52. neznátən, -tna, adj. unkenntlich, unmerklich, unbedeutend, unbeträchtlich, Cig., Jan., C., nk.
  53. nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
  54. ničestən, -tna, adj. nichtig, nichtswürdig, ogr.- C.
  55. níštən, -tna, adj. nichts wert, nichtig, Dol.- Erj. (Torb.).
  56. nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
  57. nitəčnice, f. pl. = ničnice, (nitešnice) Cig.
  58. nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
  59. nizkótən, -tna, adj. niedrig ( fig.), Jan.
  60. niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
  61. njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
  62. nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
  63. nǫ̑htəc, -tca, m. dem. nohet.
  64. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
  65. nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
  66. nosı̑teljica, f. die Trägerin, nk.
  67. nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
  68. nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
  69. novolẹ́tən, -tna, adj. Neujahrs-: novoletno voščilo, darilo.
  70. obájtən, -tna, adj. stolz, jvzhŠt.
  71. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
  72. obcẹ́stən, -stna, adj. an der Straße gelegen, C., SlN.
  73. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
  74. občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
  75. občȗtək, -tka, m. die Empfindung, das Empfundene.
  76. občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
  77. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
  78. obdarı̑təv, -tve, f. die Begabung, die Beschenkung, M.
  79. obdẹlovȃtelj, m. der Bearbeiter, Zora, Trst. (Let.).
  80. obdolžı̑telj, m. der Beschuldiger, Jan. (H.).
  81. obdolžı̑təv, -tve, f. die Beschuldigung, Jan.
  82. obeselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Mik.
  83. obẹ́stən, -stna, adj. = objesten, C., Erj. (Izb. sp.).
  84. obẹ̑tək, -tka, m. das Versprechen, C.
  85. obẹ́tən, -tna, adj. = obetaven 2), viel versprechend, Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. obetę́žati, -ím, vb. pf. = obetežati, -am, Mur., SlN.
  87. obetežáti, -ȃm, vb. pf. erkranken, ogr.- Valj. (Rad); obetę́žati, -ę̑žam, kajk.- Valj. (Rad).
  88. obetežiti, -im, vb. pf. = obetežati, Cig.
  89. obirȃtəv, -tve, f. das Abklauben, das Abnehmen, Cig., Jan.; o. sadja, Šol.
  90. obı̑stən, -tna, adj. Nieren-: obistna pečenka, der Nierenbraten.
  91. obı̑tək, -tka, m. 1) s čimer je kaj obito: die Bretter oder Latten eines Zaunes, C.; — 2) das Beschlagen ( z. B. mit Nägeln), C.
  92. obı̑telj, * f. die Familie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — hs.; prim. stsl. obitêlь.
  93. obíteljski, adj. Familien-, nk.
  94. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
  95. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
  96. ọ̑blatək, -tka, m. dem. oblat, Cig., Jan.
  97. oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
  98. oblẹ́tən, -tna, adj. nach einem Jahre stattsindend, annuell, Mur., Cig., Jan., Nov.
  99. obletẹ̑nje, n. das Umfliegen; tudi: obleténje: o. sveta, das Ende der Welt, Gor.
  100. obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga ( namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.- Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.

   1.855 1.955 2.055 2.155 2.255 2.355 2.455 2.555 2.655 2.755  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA