te (23.401-23.500)

23401. spẹ́ti, spẹ̑jem, spẹ̑m, vb. impf. 1) eilen, sich beeilen, Jan., Mur., Met.; solnce speje, Fr.- C.; Ptičev kita črna speje Spet iz tuje dežele, Levst. (Zb. sp.); delo v napredek speje, die Arbeit macht Fortschritte, DZ.; — 2) zunehmen, gedeihen, C.
23402. spę́ti, spnèm, vb. pf. zusammenheften, zusammenknüpfen; z iglicami (betičkami) s. kaj; s. konja na paši, ein Pferd auf der Weide fesseln, Cig.; pse s., die Hunde koppeln, Cig.
23403. spę́ti se, spnèm se, vb. pf. sich emporstrecken, sich emporbäumen; konj se je spel; zverina bi se proti vam spela, Jap. (Prid.); s. se na konja, sich aufs Pferd schwingen, Cig.; — previsoko se s., sich zu hoch hinauf versteigen, Cig.; — ( nam. vzp-).
23404. spę̑tnica, f. die Fessel aus Gerten ( z. B. für Pferde), Jan., C., Rib.- Mik.
23405. spẹvoígrica, f. dem. spevoigra; die Operette, Jan. (H.).
23406. spəzdẹ́ti se, -ím se, vb. pf. fisten.
23407. spháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. in der Stampfe verarbeiten, zusammenstampfen.
23408. 2. spíhati, -ham, -šem, vb. pf. blasend zusammenbringen, zusammenblasen, zusammenwehen: veter je listje na kup spihal.
23409. spíkati, -pı̑kam, vb. pf. zerstechen, durchstechen, Krelj.
23410. spı̑nkati, -am, vb. impf. = 1. spenjati, zusammenheften, Vas Krn- Erj. (Torb.).
23411. spiritīst, m. ein Anhänger der Klopfgeisterei, der Spiritist.
23412. spìs, spísa, m. ein geschriebener Aufsatz, die Schrift, das schriftliche Werk, Cig., Jan., nk.; pravdni s., die Satzschrift, Cig.; sodnji spisi, die Gerichtsacten, Cig.; zbrani spisi, gesammelte Schriften, nk.
23413. spísati, -šem, vb. pf. zusammenschreiben, Mur., Cig.; iz raznih knjig s., compilieren, Cig. (T.); — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig., Jan., nk.; Deseti brat, spisal J. Jurčič, der zehnte Bruder, von J. Jurčič; — verzeichnen (Bücher, Waren), specificieren, Cig.
23414. spı̑sək, -ska, m. dem. spis; 1) ein kleiner schriftlicher Aufsatz, Cig., Jan., nk.; — 2) das Register, die Liste, das Verzeichnis, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — spiski, die Aufzeichnungen, kajk.- Valj. (Rad).
23415. spı̑snik, m. das Actenverzeichnis, Cig.
23416. splah, m. plašč na splah, der Schultermantel, Z.; suknjo dejati na splahę̑, t. j. črez ramena, vzhŠt.
23417. 1. spláhniti, -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen ( v. der Farbe), Cig., C., Krelj.
23418. splàk, spláka, m. das Abgespülte, Cig.
23419. splakovȃłnica, f. = posoda, v kateri se kaj splakuje, das Schwenkgefäß, Cig.
23420. splamę̑noma, adv. lichterloh, C.
23421. splástiti, -im, vb. pf. = splastati, schichten, Z., Polj.; — (das Heu) in kleinen Haufen aufschichten: seno, ki še ni dosti suho, se zvečer splasti, t. j. v plaste dene, jvzhŠt.
23422. splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.
23423. splȃtoma, adv. quer über eine aufsteigende Fläche (eines Berges, Daches) hin: s. orati, s. streho pokrivati, C.
23424. splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.- Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.- Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; ( hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče- Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.- Cig.; (splav f. Jan.).
23425. splavílọ, n. das Kindabtreibungsmittel, Cig.
23426. 1. splavíti, -ím, vb. pf. 1) dahinschwemmen, fortschwemmen, verflößen; les s., Cig.; splavljena drva, das Flößholz, Cig.; — 2) die unzeitige Leibesfrucht zur Welt bringen, abortieren, Cig., C., Ščav.; s. dete, Vod. (Bab.); — 3) = splakniti, abspülen: posodo s., C.; dež je polja splavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
23427. 3. splavíti, -ím, vb. pf. in Fluss bringen: splavljeno zlato, das Gold im Flusse, Cig.; — splavljeno kolo, das in Gang gebrachte Rad, Gor.; ( nam. vzp-).
23428. splȃvje, n. das Angeschwemmte, das Anschwemmicht, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
23429. splàz, adv. insgesammt, überhaupt, Cig., Jan.; vsi s., alle miteinander, vse splaz, alles insgesammt, Cig.
23430. splȃzi, adv. 1) = splaz, vse vprek, in Bausch und Bogen, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) beinahe, Cirkno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); — ungefähr: splazi toliko jih je bilo, Kanal, Koborid ( Goriš.).
23431. spláziti se, -plȃzim se, vb. pf. kletternd, schlüpfend gelangen, verschliefen; deček se splazi na drevo, skozi luknjo; ( nam. vzp-).
23432. spleháti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, abnützen: splehano blago, Gor.; ( pren.) splehan človek, ein abgezehrter, schwächlicher Mensch, Z., C.; — prim. pleh, Blech.
23433. splésti, splétem, vb. pf. 1) zusammenflechten; tri bekove šibe s. v korobač; konju rep s.; — flechtend verfertigen, flechten; s. venec; kite si s.; mrežo s.; — strickend verfertigen, stricken: nogavice si s., Cig., nk.; — ersinnen, (izpl-) Cig.; ljudje so spleli, es geht das Gerede, Z.; — 2) s. dekleta, den Mädchen die Zöpfe flechten; s. se, sich die Zöpfe flechten; nisem še spletena.
23434. splẹ́tanje, n. das Zusammenflechten; — das Flechten; s. las, das Flechten der Zöpfe.
23435. splẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad splesti; zusammenflechten, flechten; lase si s.; konju rep s.; — ( pren.) nekaj s., Cabalen machen, Cig.
23436. splẹ́tavəc, -vca, m. der Flechter, Jan.; — der Haarflechter (Coiffeur), Cig.
23437. splẹ́tavka, f. die Flechterin, Jan.
23438. splę́titi, -im, vb. pf. zusammenfalten, C.; — prim. pleta.
23439. spletníca, f. = spletenica 1), der Korb, M.
23440. 1. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. herabklettern: s. z drevesa, Cig.
23441. 2. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. hinaufklettern, kletternd gelangen; na drevo s.; s. črez zid; ( nam. vzp-).
23442. splítviti se, -im se, vb. pf. verseichten, Cig.
23443. splòh, adv. allgemein; s. znan, allgemein bekannt; ta teden bodo sploh začeli trgati; — immer, gewöhnlich; sploh tako delajo, sie thun es immer so; = na sploh, Erj. (Izb. sp.); — überhaupt: ti sploh nimaš nič govoriti.
23444. splǫ́ščiti, -plǫ̑ščim, vb. pf. abplatten, flach machen, Cig. (T.), Zora; s. se, flach werden, Cig., Žnid.; sploščen, abgeplattet, Cig., Žnid.
23445. splóšən, -šna, adj. allgemein; splošna navada; splošna izpoved, die Generalbeichte, Cig.; splošna podoba, ein Gemeinbild, Cig. (T.); — gemein, gewöhnlich, C., Z.
23446. splošína, f. die Allgemeinheit: kakor splošina tega sveta misli, Jurč.; — die Gewöhnlichkeit, die Gemeinheit, C.
23447. spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").
23448. spočẹ̑njanje, n. 1) = počenjanje, die Unternehmung(en), Fr.- C.; — 2) das Empfangen, die Empfängnis, Cig.
23449. spočẹ̑njati, -am, vb. impf. ad spočeti; 1) beginnen, unternehmen, Z.; — 2) empfangen, Cig., Jan.
23450. spočę́tje, n. 1) = početje, M.; — 2) die Empfängnis; brezmadežno s., die unbefleckte Empfängnis; spočetjè, (-tję́) Cv.
23451. spódaj, adv. unterhalb.
23452. spọ̑dək, -dka, m. das Untertheil, C.
23453. spodnjáča, f. der Weiberunterrock, vzhŠt.
23454. spọ̑dnjak, m. 1) der Unterländer, C.; — der Untermann, Guts.; — 2) = zdolec, der Morgenwind, der Westwind, C.; — 3) = podnjak, der untere Mühlstein, Jan., Šol., C.; — die untere Fensterleiste, ogr.- C.; — der Bodenreif, DZ.; — die untere Karte (im Spiel), Guts.- Cig.
23455. spọ̑dnji, adj. unterhalb befindlich, der untere, Unter-; s. del, spodnja vrsta, spodnje kolo; spodnje šole, die unteren Schulen, Cig.; (spodnjejše sukno = slabejše, manjše vrednosti, Podkrnci- Erj. [Torb.]).
23456. spọ̑dnjica, f. 1) der Weiberunterrock, Cig., LjZv., Bes.; — 2) pl. spodnjice, das Unterbeinkleid, die Unterhosen, Cig., Jan.
23457. spodǫ̑b, f. die Gestalt, Rib.- Mik.; trebušate spodobi je bil, Pavl.; — die Gesichtsbildung, Lašče- Levst. (Rok.).
23458. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
23459. spogledljı̑vka, f. die Kokette, Cig.
23460. spogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad spogledati; 1) s. koga, jemanden beliebäugeln, Cig.; — 2) s. se, Blicke wechseln, kokettieren, Cig.; — ljudje se spogledujejo nad menoj, ich gebe den Leuten Ärgernis, Jan. (H.).
23461. spohóta, f. = pohota, die Lüsternheit, BlKr.- M.; spohǫ̑ta, Valj. (Rad).
23462. spohȏtnež, m. = pohotnik, ein lüsterner Mensch, BlKr.- M.
23463. spohotníca, f. = pohotnica, ein lüsternes Weib, Z.; die Metze, Jan.
23464. spohótnost, f. = pohotnost, die Lüsternheit, die Wollüstigkeit, Jan.
23465. spojílọ, n. 1) das Verbindungsmittel, Jan.; — 2) die Löthung, C.
23466. spọ̑jina, f. 1) das Band, Hip.; die Bindgerte, M.; s spojinami so plotni koli zvezani, Dol.; — 2) spojína, die Verbindung (= das Verbundene), Cig. (T.), C.; pos. die chemische Verbindung, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.); kovinske spojine, Metallverbindungen, Cig. (T.).
23467. spọ̑jka, f. ein hölzernes Band, die Tischlerleiste, Pot.- Cig., C.; eine hölzerne Klammer, Cig., Jan., C.
23468. spòł, spóla, tudi: spọ̑ł, spọ̑la, spolȗ, m. 1) das Geschlecht; moškega spolu, Dalm.; ženski s., Trub.; lepi s., das schöne Geschlecht, Cig., Jan., nk.; po spolu iti, sich begatten, Cig.; — das Geschlecht (in der Grammatik), Cig., Jan., nk.; — die Gattung, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = rod, das Geschlecht: David govori v imenu človeškega spola, Jsvkr.; človeškega spola šola, Mik.; — 3) die einzelne Person eines Geschlechtes: moški s., das Mannsbild, Meg.; osemdeset moških spolov, Dalm.; vse moške spoli pobosti, Dalm.
23469. spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.- Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.- Vest.
23470. spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.- Mik.
23471. spolovína, f. 1) die Gemeinschaft des Besitzes und Nutzens einer Sache zwischen zwei Personen, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); na spolovini imeti kaj, sich in den Besitz und Nutzen theilen, BlKr.- M.; = v spolovini, Cig.; = na spolovino, Cig., Jan., Bas.; na (v) spolovino imeti ribjo lov, delavce, živino, C.; — 2) die Pflichthälfte des Weibes nach des Mannes Tode, C.
23472. spolovı̑nar, -rja, m. der Halbpartner ( z. B. der Halbpächter), Cig., Jan., C.
23473. spolovı̑nstvọ, n. die Gütergemeinschaft (zwischen zweien), Jan.
23474. spọ̑lu, adv. 1) (prvotna oblika za: spoli, spol', prim. stsl. sь polu, is-polu, halb, zur Hälfte); spolu ("spul") dati pobirati fižol (tako, da ga pobirač le polovico odda, pol pa obdrži za nabiranje), jvzhŠt.; na s. ("spul"), halbpart, Dol.; — 2) ("spuvu" immer, Guts.; [morda nam. spolu, prim. spoloma, nacheinander, C.], "spovo", Kol.; "spuvi" Kor.- C.).
23475. spółzəł, -zla, adj. = polzek: spolzlo je, es gleitet, Cig., Jan.
23476. społzẹ́vati, -am, vb. impf. dahin gleiten: po zemlji so spolzevale sence, SlN.
23477. spółzniti, -pȏłznem, vb. pf. 1) ausgleiten, Cig.; — spolznilo mi je, ich bin ausgerutscht, Cig.; — entgleiten, Cig., Mik.; — 2) s. se = spolzniti, ausgleiten, Cig., Jan., Štrek.
23478. spomẹ̑nək, -nka, m. = pomenek, die Besprechung, die Unterredung, Jan., Valj. (Rad); neke spomenke imata, C.; (tudi: spọ̑mẹnək, ogr.- Valj. [Rad]).
23479. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
23480. spomı̑n, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.- C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.- C.
23481. spomínjati, -am, vb. impf. ad spomniti; 1) erinnern; — vorbedeuten, Cig.; — in Erinnerung bringen, erwähnen, Cig., Vrt.; s. kaj, tudi: s. česa, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, sich besinnen; s. se koga, česa; tudi: s. se na koga, na kaj; — 3) s. na koga, an jemanden denken; Dekle kitice nareja, Pa na ljubčeka spominja, Npes.- M.
23482. spomísliti, -mı̑slim, vb. pf. = pomisliti; gedenken, an etwas denken: s. kaj, na kaj, Boh., Dalm.; spomislite, kako je on vam pravil, Trub.; na grehe moje mladosti ne spomisli! Trub.
23483. spomlȃd, f. der Frühling; na spọ̑mlad, in der Frühlingszeit, Cv.; drevo se spomlad ( nam. v spomlad, im Frühlinge) razraste, Krelj; — prim. vzpomlad, pomlad.
23484. spọ̑mniti, -nim, vb. pf. 1) erinnern; s. koga česa (an etwas); spomni me te reči! Cig.; nav. spomniti koga na kaj; — s. se, sich erinnern; s. se koga (česa), na koga (kaj); zdaj sem se spomnil, jetzt ist es mir eingefallen; spomni se me, kadar se ti bo dobro godilo! — 2) vb. impf. gedenken, Meg.; spomnite! seid eingedenk! Dict., Jsvkr.; s. na koga (kaj), Trub.; spomnite na moje besede! Krelj; ne spomni na pregreho moje mladosti! Kast.; Bog spomni na Noeta, Ravn.; Na-te bom spomnil, Dokler bom živ, Npes.-K.; — tudi: s. se, Kr.- Levst. (Zb. sp.), Mik. (V. Gr. IV. 313.); — prim. spomeniti.
23485. spǫ̑na, f. 1) die Fessel, Cig., Jan., C.; — nav. pl. spone, die Fesseln: v spone dejati konja, človeka, Cig.; dati noge v spone, Dalm.; tujo ovco deno pastirji v spone, ako zajde v njih pašo, Vrsno- Erj. (Torb.); — spona je veriga, ki spenja ročici pri obloženem vozu, Gor.; tudi veriga, s katero se žrd poveže, kajk.- Valj. (Rad); — der Zaunring, Cig.; — der Spannstrick, Cig.; — 2) das Band bei den Zimmerleuten, V.-Cig.; — die Klammer, die Klampe, Jan. (H.); — das Thürband, Jan.; — die Clausur an Büchern, Cig.; — 3) die Zwinge, die Schraubenzwinge der Tischler, V.-Cig.; — 4) der Bindevocal ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — spọ̑na, Cv.
23486. sponȃšati, -am, vb. impf. ad sponesti; 1) vorwerfen, vorhalten, Meg.; s. komu kaj, Cig., Jan., C., nk.; — 2) s. koga, jemanden spöttisch nachahmen, nachäffen, C.; s. kaj: ptice sponašajo človeške besede, Hip. (Orb.); — ( nam. vzp-?).
23487. spǫ̑nka, f. die Heftel, Cig., C.; die Schnalle, C.
23488. sponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen: s. komu kaj, Cig.; sramuj se prijatelju sponositi, ino kadar njemu kaj daš, — mu ne sponašaj! Dalm.; ne bodi mu sponošeno! Z.; — prim. sponesti.
23489. 1. spǫ́rən, -rna, adj. 1) ausgiebig: letos je seno sporno = tečno je, dasi ga je malo, Povir (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) sparsam, C.; spärlich, Jan.; sporno, mäßig, Habd.
23490. 2. spórən, -rna, adj. 1) Streit-, Cig. (T.); spǫ̑rni spisi, Streitschriften, Cig. (T.); sporne stranke, streitende Parteien, DZkr.; — streitig, Jan., nk.; — 2) rebellisch, Cig.; — heftig, C.; — 3) widerwärtig, abscheulich, Mur.- Cig., Jan.; najspornejši hudiči, sporno pogrjena, smrdljiva telesa, Guts. (Res.); govoril je z vsakim, tudi najspornejšim, Glas.; — sporə̀n, Rož.- Kres; ( prim. soprn).
23491. spǫ̑rnik, m. der Streitende, C.
23492. sposadíti, -ím, vb. pf. die Sitze nebeneinander anweisen: s. goste, M.
23493. spoštováti, -ȗjem, vb. impf. in Ehren halten, achten; s. koga, jemandem Achtung zollen; spoštovani gospod! geehrter Herr!
23494. spotákniti se, -nem se, vb. pf. = spotekniti se.
23495. spotíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad spotekniti se; stolpern; — jezik se mu spotika, er stockt in der Rede, Cig.; — Anstoß nehmen: s. se nad čim; spotika se nad menoj, ich bin ihm zum Ärgernis, Cig.
23496. spotı̑kljaj, m. dasjenige, worüber man stolpert: ne stavite spotikljajev slepcu! Ravn.; — der Anstoß, der Anstand, der Haken, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Ärgernis, Cig., Jan., nk.
23497. spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
23498. 2. spǫ́titi, -im, vb. pf. auf den rechten Weg führen, zurechtweisen, C.; — Aufschluss geben, aufklären, C.; — erinnern, aufmerksam machen: s. na kaj, ogr.- C.; spotijo ga na nesrečnega Salomona, Npr.- Kres; — s. se, sich zurechtfinden, klug werden, vzhŠt.- C.; — s. se, sich erinnern: ne morem se spotiti, kdaj je to bilo, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzp-).
23499. spǫ̑toma, adv. 1) auf dem Wege, unterwegs, im Vorbeigehen; s. kaj opraviti; vračaje se iz Bosne vzel je s sabo spotoma 40.000 kristijanov v Slavonijo, Navr. (Let.); — 2) gerades Weges, C.; Jezus gre sp. v tempelj, Ravn.; — unausgesetzt, Mur.; — sogleich, alsobald, Cig., Jan.; Jožef se s. vzdigne, Ravn.
23500. spovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. = vzdati, entbieten: mir komu s., Dalm.; ( nam. vzp-).

   22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani