Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (23.255-23.354)

  1. solitrokíseł, -sela, (-sla), adj. salpetersauer: solitrokislo živo srebro, der Quecksilbersalpeter, Cig.
  2. solítrov, adj. Salpeter-, Cig., Jan.
  3. solítrovka, f. die Salpetererde, Jan.
  4. sǫ̑lj, m. die Wiesenraute (thalictrum sp.), Soča- Erj. (Torb.).
  5. sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
  6. sołncemèr, -mę́ra, m. das Heliometer, Jan., Cig. (T.).
  7. sołncemǫ̑ljəc, * -lca, m. der Sonnenanbeter, Jan. (H.).
  8. sołncemǫ̑ljka, f. die Sonnenanbeterin, Jan. (H.).
  9. sȏłnčje, n. die Sonnenseite, M., Vrtov. (Km. k.), Valj. (Rad).
  10. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
  11. sȏłnčnik, m. 1) der Sonnenschirm, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ostwind, Jarn., Cig.; — 3) eine Art dunkelgrauer, mergelartig verwitternder Kalkstein, Frey. (Rok.).
  12. sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.- M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.- C.
  13. sołnják, m. die Salzbüchse, Jan.; — der Salzkasten, Cig.
  14. sȏłnka, f. der Bocksbart (tragopogon pratensis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  15. solovȃrnica, f. die Salzsiederei, die Sudhütte, Jan., Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.).
  16. sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
  17. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
  18. sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj- Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
  19. sołzı̑vka, f. die Thränenfistel, Jan.
  20. sòm, sóma, m. der Wels, Waller o. Schaiden (silurus glanis), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Ravn., Preš., jvzhŠt.; — morski s., der Menschenhai (squalus carcharias); — s. zdrizavec, der Zitterwels (malapterurus electricus), Erj. (Ž.); = otripni, električni s., Cig.
  21. somnožı̑vəc, -vca, m. = somnožitelj, Jan., DSv.
  22. somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
  23. somọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. impf. = somuriti se, finster blicken, vzhŠt.- C.
  24. sǫ́mračnik, m. somračniki, Abendfalter (crepuscularia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  25. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
  26. somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
  27. sonárodən, -dna, adj. = mejnaroden, international, Cig. (T.).
  28. sonāta, f. neka vrsta glasbenih skladeb, die Sonate.
  29. soobdołžę́nəc, -nca, m. der Mitbeschuldigte, Cig., Jan.
  30. soobdołžę́nka, f. die Mitbeschuldigte, Jan.
  31. soobtǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, DZ.
  32. soodnósən, -sna, adj. wechselbeziehlich, correlativ, Cig. (T.); s. biti, in gegenseitigem Zusammenhange stehen, DZ.; — rus.
  33. sooskrbník, m. der Mitverwalter, Jan. (H.).
  34. sopáriti se, -pȃrim se, vb. impf. aufdunsten, dampfen, Cig., Jan., C.
  35. sópən, -pna, adj. heftig athmend: Je breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Levst. (Zb. sp.).
  36. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
  37. sopẹ́sək, -ska, m. der Tegel ( min.), Cig. (T.).
  38. sopèt, -ę́ta, m. der Wasserschwall: sopeti ("supeti") so prihiteli po jarkih, SlN.; veliki sopeti ("supeti") s sodrgo vred privro z bregov, Bes.; — prim. sopot 3).
  39. sǫ́plovnik, m. = oplen (iz: sooplenovnik), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  40. sópniti, sǫ̑pnem, vb. pf. einen Athemzug thun, Cig., Jan., Let.- C.; tief aufathmend etwas sagen: "vi verjamete to?" sopne ona, Jurč.
  41. sopooblaščę́nəc, -nca, m. der Mitbevollmächtigte, Cig., Jan.
  42. soposlánəc, -nca, m. der Mitbotschafter, Cig.
  43. 2. sopǫ̑tnica, f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.- Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; ( prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
  44. 1. sopǫ̑tnik, m. der Reisegefährte, Cig., Jan., C., nk.
  45. sǫ́praznik, m. ein nicht gebotener Feiertag, ein Halbfeiertag, Cig., Jan., Cv., Dol., jvzhŠt.
  46. soprogomòr, -mǫ́ra, m. der Gattenmord, Jan. (H.).
  47. soprósəc, -sca, m. = soprositelj, Cig.
  48. soprotı̑vən, -vna, adj. = nasproten, C.; — subconträr (von Urtheilen), Cig. (T.).
  49. sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.
  50. sopúšən, -šna, adj. s. sod, ein Fass mit schlechtem Geruch, C.
  51. sorẹ̑čje, n. das Stromsystem, Jan. (H.).
  52. sorę̑dje, n. das Coordinatensystem, Cig. (T.).
  53. sorę̑dnica, f. die Coordinate ( math.), Jan., Cig. (T.).
  54. sọ̑rnica, f. das Bodenbrett auf dem Leiterwagen, Cig.; ( nam. svornica).
  55. sorọ̑dnica, f. die Verwandte, Jan., nk.
  56. sorọ̑dnik, m. der Verwandte, Cig., Jan., nk.; sorodniki vzhodne, nizhodne vrste, Ascendenten, Descendenten, Cig. (T.).
  57. sorodovı̑nəc, -nca, m. der Anverwandte, Cig., Jan., C.
  58. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
  59. sorúda, f. ein mineralisierter Körper, Cig. (T.).
  60. sosẹ́dovati, -ujem, vb. impf. Nachbar sein, benachbart sein, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. s kom, Cig., C.; pokrajina je sosedovala s Tatari, Vrt.; dobro s., gute Nachbarschaft halten, Cig.
  61. sosẹ̑nčica, f. der Halbschatten, Cig. (T.).
  62. sosẹ̑ska, f. 1) die Nachbarschaft, Mur., Cig., BlKr.; cela žlahta in soseska, Trub.; — der zu einer Filialkirche gehörige Theil einer Pfarre, Gor.; — 2) die Gemeinde, bes. eine kleinere Gemeinde, die Dorfgemeinde; — 3) die Berathung der zu einer Nachbarschaft gehörenden Nachbaren u. das damit verbundene Mahl, BlKr.; — 4) das nachbarliche Verhältnis, die Nachbarschaft: pravo sosesko držati, Jsvkr.; po lepi soseski ravnati s kom, Vod. (Izb. sp.); sosesko trditi, gute Nachbarschaft halten, Cig.; — nam. sosedska.
  63. sosı̑lje, n. das Kräftepaar, Cig. (T.).
  64. sosodník, m. der Mitrichter, Cig.
  65. sostarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
  66. sostarẹjšı̑nstvọ, n. die Mitältestenwürde, Cig.
  67. sostàv, -stáva, m. das System, h. t.- Cig. (T.), Lampe (V.); — prim. sestav 3), hs. sustav, češ. soustav.
  68. sostávən, -vna, adj. systematisch, Cig., Jan., Cig. (T.); System-: sostavno število, Glas.
  69. sostavoslǫ̑vje, n. die Systematik, Jan., Cig. (T.).
  70. sostȃvstvọ, n. die Systemkunde ( bot.), Cig. (T.).
  71. sostrẹžník, m. der Mitbediente, Cig.
  72. sosvojína, f. = solastnina, das Miteigenthum, DZ.
  73. sošı̑čka, f. dem. sošica; der Fensterpfosten (?), ogr.- Valj.
  74. sotár, -rja, m. der Feldwächter, Kras.
  75. sotı̑čnica, f. die Cotangente, Cig.
  76. sotǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Cig.
  77. sotǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig.
  78. sotrpı̑n, m. der Leidensgefährte, Cig.
  79. sotrȗdnik, m. der Mitarbeiter, Cig. (T.), nk.; — rus.
  80. soupravı̑čenəc, -nca, m. der Mitberechtigte, Cig., DZ.
  81. sourȃdnik, m. der Mitbeamte, Šol., nk.
  82. souredník, m. der Mitredacteur, C., nk.
  83. sóva, f. die Nachteule; mala s., die mittlere Ohreule (strix otus), Cig.; = rogata s., die Horneule, Cig.; = mala uhasta s., Frey. (F.); — pegasta s., die Schleiereule (strix flammea), Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — rjava s., die Brandeule (strix stridula), Cig.; tudi: rumena skalna s., Frey. (F.); — grozna ali velika lesna s. = bubuj, sovjak, Frey. (F.); — tudi: sȏva, Valj. (Rad).
  84. sovír, -rja, m. 1) die Nachteule, C.; — 2) = čuk, das Käuzchen, Polj.
  85. sovlȃst, -ı̑, f. = solast, das Miteigenthum, C., DZ.
  86. sovlastník, m. = solastnik, der Miteigenthümer, C., nk.
  87. sovǫ́dja, m. der Mitleiter, Bes., Zora; — der Mitfeldherr, C.; — der Conrector, Cig.
  88. sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.- Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.
  89. sovrȃštvọ, n. die Feindschaft, der Hass; v sovraštvu sta živela, sie waren einander feind; v sovraštvu sta si, sie sind miteinander verfeindet; s. do koga, česa, der Hass wider, gegen jemand, etwas.
  90. sǫ̑vrenik, m. = svornik, sornik, žrebelj, ki veže pri vozu prednjo in zadnjo premo ter gre skozi sovro, Koborid- Erj. (Torb.).
  91. sovȓh, m. der Nebenscheitel ( math.), Cig. (T.), C.
  92. sovȓst, -ı̑, f. die Nebenart, Cig. (T.); die Unterart (subspecies), h. t.- Cig. (T.).
  93. 2. sovŕšən, -šna, adj. sovȓšni kot, der Scheitelwinkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  94. sǫ̑vta, f. das Unterfutter am Kleide, z. B. am Rock, C.; — prim. sovtana.
  95. sovtána, f. die Brandsohle, die innere Sohle, tudi: sǫ̑vtana, Polj.; — prim. it. sottana, der Weiberunterrock, Levst. (Rok.).
  96. 1. sǫ̑vtati, -am, vb. impf. füttern ( z. B. ein Kleid), C.
  97. sozaložník, m. der Niederlagsverwandte, Cig.; — der Mitverleger, nk.
  98. sozatǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Jan., C., nk.
  99. sozatǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig., Jan., nk.
  100. sozavę́zanəc, -nca, m. der Mitverpflichtete, der Pflichtgenosse, Cig.

   22.755 22.855 22.955 23.055 23.155 23.255 23.355 23.455 23.555 23.655  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA