te (22.955-23.054)

22955. slȃtinar, -rja, m. der Brunnenmeister (bei einem Sauerbrunnen), Cig.
22956. slàv, sláva, adj. begierig, lüstern, Cig., Gor.; naschhaft, Cig.; — prim. sla.
22957. slavíti, -ím, vb. impf. 1) preisen, verherrlichen, Mur., Cig., Jan., nk.; slavite Gospoda! Cig.; — to ga slavi, das bringt ihm Ehre, Jan.; — 2) feierlich begehen, feiern, Cig., nk.; — tudi: sláviti.
22958. slavı̑vəc, -vca, m. = slavitelj, Cig.
22959. slavlję́nəc, -nca, m. die Person, die Gegenstand einer Feier ist, der Gefeierte, Navr. (Kop. sp.), nk.; tudi: slávljenec.
22960. slavlję́nka, f. die Gefeierte, Jan. (H.).
22961. slavnorǫ́dən, -dna, adj. von berühmter Herkunft: slavnorodni vitezi, Glas.
22962. slávnostnik, m. = komur je slavnost namenjena, der Gefeierte, SlN.
22963. slávost, f. die Lüsternheit, Cig.
22964. 1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
22965. slẹ̑di, adv. 1) hernach, später, ogr.- C.; malo s., etwas später, C.; — 2) endlich, Mik., C.
22966. slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.
22967. slẹ̑dnjič, adv. zuletzt, endlich, Cig., Jan., Mik.; — zum letztenmal, C.
22968. slẹ̑dnjikrat, adv. zum letztenmal, C., Jsvkr.
22969. slegúr, -rja, m. die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.), Erj. (Z.), pod Čavnom- Erj. (Torb.), Levst. (Nauk), Št.
22970. slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); ( prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [ Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).
22971. slẹ̑j, adv. später: prej ali slej, C.; ni prej ni slej, LjZv.
22972. slẹ̑ka, f. das abgelegte Kleid, Jan., C.
22973. slę́kavəc, -vca, m. der Gebückte, C.
22974. slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
22975. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
22976. slẹpáč, m. der Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — der Verblendete, Mur., Met.
22977. slẹpáča, f. die Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — die Verblendete, Mur.
22978. slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
22979. slẹpíca, f. 1) die Blinde, Cig.; — 2) die Ofenkachel, Cig., Bes., DZ., Št.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) eine Art Brett, Blc.-C.; das Fournierbrett, Z.; — 4) die Blendlaterne, Jan., Bes.; — 5) die Nieswurz (helleborus), C., Nov., Cv., DSv.; zelena s. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), C.
22980. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
22981. slẹpútati, -am, vb. impf. herumtasten (wie ein Blinder), Z.
22982. slẹzóta, f. ein schleimichtes Ding, V.-Cig.
22983. slikárnica, f. das Atelier, Cig. (T.).
22984. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
22985. slínav, adj. voll Speichel, mit Speichel belegt, geiferig; — schlüpfrig, Mur.; schlatzig: slinava steza, C.
22986. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
22987. slínjavka, f. = slinavka 3), eine Art lehmige, schleimichte Erde, Nov.- C.; lehmige Kalkerde, Cig.
22988. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
22989. slišȃj, m. die Hörweite, Jan. (H.).
22990. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
22991. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
22992. slı̑var, -rja, m. 1) der Pflaumenhändler, Cig.; — 2) bakrenasti s., der kupferrothe Pflaumenbohrer (rhynchites cupreus), Erj. (Ž.).
22993. slı̑vnik, m. der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.
22994. slı̑vnjak, m. 1) der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.; — 2) das Pflaumenmus, jvzhŠt.
22995. slízgavica, f. das Glatteis, C.
22996. slı̑znik, m. der Schleimbeutel, Cig.
22997. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
22998. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
22999. slobǫ̑ščina, f. die Freiheit; v sloboščini (slobodščini) živeti, Krelj; vi ste na sloboščino pozvani, ogr.- Valj. (Rad); dežela večne sloboščine, Škrb.
23000. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
23001. 2. slǫ̑j, m. suh veter, veter, ki suši, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).
23002. slojíšče, n. = rudno ležišče, die Lagerstätte ( mont.), Cig. (T.).
23003. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
23004. slokútati, -am, vb. impf. 1) vom Alter gebückt einhergehen, C.; — 2) vor Magerkeit wankend einhergehen, C.; — prim. slokitati.
23005. slonẹ́ti, -ím, vb. impf. lehnen; na oknu s., im Fenster liegen; — lümmelnd lehnen; kaj tu sloniš! pojdi delat! — na čem s., auf etwas beruhen, Jan.; na blagonravju sloni vsa človeška družba, Levst. (Nauk).
23006. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
23007. slonokoščę̑n, adj. = slonokosten, Cig.
23008. slónov, adj. Elephanten-; slonov rilec, der Elephantenrüssel; slonova kost, das Elfenbein.
23009. slonovína, f. das Elephantenfleisch, Z.; die Elephantenhaut, Z., DZ.
23010. slǫ̑pəc, -pca, m. dem. slop; die Columne, die Spalte ( z. B. auf der Seite eines Zeitungsblattes), Jan.; die Rubrik, Jan.
23011. slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.- C.
23012. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
23013. slovár, -rja, m. = besednjak, das Wörterbuch, Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
23014. slovárčək, -čka, m. dem. slovar; das Wörterbüchlein, nk.
23015. slovárski, adj. Wörterbuch-, lexikalisch, nk.
23016. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
23017. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
23018. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
23019. slǫ̑vničək, -čka, m. dem. slovnik; ein kleines Wörterbuch, Levst. (Nauk).
23020. slǫ̑vnik, m. das Wörterbuch, Jan., Nov., Levst. (Nauk); mali s., das Handwörterbuch, Cig.; — češ.
23021. slovnikáriti, -ȃrim, vb. impf. Wörterbücher schreiben, C.
23022. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
23023. slǫ̑vstvən, -stvəna, adj. die Literatur betreffend, literarisch, Literatur-, Cig., Jan., nk.; slovstvena kradba, das Plagiat, Cig. (T.).
23024. slǫ̑vstvənik, m. der Literat, nk.
23025. slǫ̑vstvọ, n. die Literatur, Cig., Jan., nk.
23026. slovstvováti, -ȗjem, vb. impf. literarisch thätig sein, sich mit der Literatur beschäftigen, Bes., UčT.
23027. slȗgar, -rja, m. = slinar 2), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
23028. slȗh, m. 1) das Gehör, der Gehörsinn; tenek s. imeti, ein feines Gehör haben, Cig., Fr.- C., nk.; težkega sluha biti, harthörig sein, Cig.; — 2) das Hören: na prvi sluh se vam morda čudno zdi, Cv.; besedo po sluhu zapisati (nach dem Gehör), Slom.- C.; — 3) das Gerücht: ni sluha ne duha od njega; es ist von ihm gar nichts zu hören, er ist verschollen; — 4) = osluh, senec, die Schläfe, vzhŠt.- C.; na sluhe hukati otroku, Pjk. (Črt.).
23029. slušȃljka, f. prsna s., das Stethoskop, h. t.- Cig. (T.).
23030. slušálọ, n. das Hörrohr, der Hörtrichter, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), Zora.
23031. slúšati, -am, vb. impf. 1) hören; z uhom slušamo, ogr.- Valj. (Rad); — anhören, Cig., Jan.; — 2) Folge leisten, folgen, befolgen: s. koga, kaj, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Kast., Goriš.- Cv., nk.; njegove besede neso bile slušane, Dalm.; učim ga in učim, ali kaj, ko ne sluša, Kras- Erj. (Torb.).
23032. slušȃvəc, -vca, m. der Befolger: nikar poslušavci božje besede, temuč slušavci v nebo pridejo, Trub.- C.
23033. slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.
23034. slútiti, slȗtim, vb. impf. 1) schließen lassen, voraussehen lassen: na dobro sluti, die Chancen stehen gut, Cig. (T.); vedel sem, da to ne sluti na dobro, Erj. (Izb. sp.); — po čem slutiš? wie siehst du aus? (wie schlecht siehst du aus?), BlKr.- M.; — 2) ahnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( hs.).
23035. slȗtvọ, n. der Ruf, die Berühmtheit: o tem gre veliko slutvo, ta človek je v velikem slutvu, GBrda.
23036. slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
23037. slȗznica, f. die Schleimhaut, Cig. (T.), Erj. (Z.), DZ.; — die Schleimschichte, Erj. (Som.).
23038. slúža, f. die Dienerin, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
23039. služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
23040. služȃbnik, m. der Diener; cerkveni s., der Kirchendiener; s. božji, der Diener Gottes.
23041. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
23042. slȗžbən, -bna, adj. = služaben; den Dienst, das Amt betreffend, dienstlich, ämtlich, Dienst-, Dienstes-, Amts-, Cig., Jan., nk.
23043. službobǫ̑rəc, -rca, m. der Ämterjäger, Nov.- C.
23044. službolòv, -lóva, m. der Ämterjäger, C.
23045. službolǫ̑vstvọ, n. die Ämterjagd, C.
23046. službovȃnje, n. die Dienstführung, die Führung des Amtes, der Dienst, Jan., C., nk.
23047. službováti, -ȗjem, vb. impf. den Dienst verrichten, das Amt führen, Nov.- C., nk.
23048. slȗžəčki, adj. dienstbar, dienend: s. človek, služečki stan, ogr.- C.; knechtlich: služečko delo, ogr.- C.; služečka knjiga, das Dienstbotenbuch, vzhŠt.
23049. slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
23050. slúžnica, f. 1) die Magd, Škrinj., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) das Levitenkleid, die Dalmatica, Jan.- C.
23051. slúžnik, m. der Diener, Cig., Jan.; občinski s., der Gemeindebedienstete, DZkr.; — = postrežček, der Dienstmann, Pavl.; — s. greha, ein Sclave der Sünde, C.
23052. slúžništvọ, n. die Dienerschaft, die Bediensteten, DZ., Let.
23053. slúžnost, f. 1) = služabnost 1), die Dienstbarkeit, die Knechtschaft, Bas., Jap. (Sv. p.); — 2) die Servitut, Cig., Jan., DZ.; hišna, poljska s., die Haus-, Feldservitut, Cig.; zemljiške služnosti, die Grundlasten, DZkr.; — 3) die Dienlichkeit, Str.- C.
23054. smága, f. 1) gebräunte Hautfarbe (?): zdrava smaga, gutes Aussehen, C.; — 2) lan na smago ("zmago") dati, den Flachs zum Rösten ausbreiten, Radeče ( Gor.).

   22.455 22.555 22.655 22.755 22.855 22.955 23.055 23.155 23.255 23.355  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani