te (22.755-22.854)

22755. sklǫ̑pnica, f. die Schachtel, Guts.- Cig., Jan., C.
22756. sklȗt, m. etwas Ekelhaftes, Abscheuliches: der Schmutz, das Ungeziefer, C.; ein abscheulicher Mensch (psovka), C.; — prim. skut.
22757. skmę́tovati, -ujem, vb. pf. das Feld bestellen: nisem si še nič skmetoval, Dol.- M.
22758. skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
22759. skobáliti se, -ȃlim se, vb. pf. s. se na konja, in plumper, ungeschickter Weise das Pferd besteigen, Jurč.; ( nam. vzk-).
22760. skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.
22761. skočȃj, m. die Sprungweite, Cig. (T.).
22762. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
22763. skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
22764. skodlárnica, f. die Schindelmacherwerkstätte, Cig.
22765. skodričáti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, löckeln: lase s., Cig.; — entstellen: uže toliko slovenščine so gnusno skodričali (skodrčali), Vrt.; skodričana (skodrčana) latinščina, LjZv.; zgodovinsko podlogo skodričati (skodrčati) v tako zmes, Levst. (Zb. sp.).
22766. skojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, erziehen, Krelj- M.; dete s., Dalm.; ( nam. vzk-).
22767. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
22768. skokòt, -óta, m. v skokote, im Galopp: v skokote jo ubere dimka, SlN.
22769. skolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. s. v stojo, den Stehschwung machen, Telov.; ( nam. vzk-?).
22770. 2. skolẹ́hati, -am, vb. pf. sich mühsam aufraffen, sich mühsam ans die Beine stellen, Jan., C.; mož skoleha in v sredo zbora stopi, Ravn.; — convalescieren, genesen, Cig., C.; = s. se, Dict., Cig., Trub.; na noge se s., Burg.; ( nam. vzk-).
22771. skolẹ́hniti, -ẹ̑hnem, vb. pf. sich aufrichten, aufstehen, Z.; ( nam. vzk-).
22772. skomárati, -am, vb. pf. sich auf die Beine helfen, sich aufrichten, Jan., C.; Savel je počasi na noge skomaral, Ravn.; ( nam. vzk-).
22773. skomati, -am, vb. impf. 1) leidenschaftlich verlangen, schmachten, Z.; — 2) sehr in Sorgen sein, bekümmert sein, C.
22774. skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.
22775. skomínast, adj. 1) stumpf ( v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.
22776. skomínati, -am, vb. impf. 1) skomina me, die Zähne stehen mir auf, Cig.; — ich habe ein starkes Verlangen, C.; skomina me po čem ali kom, DSv., Kr.; — 2) skomina se mi = imam skomino, Dol., Gor.; — ich bin lüstern, Dol.
22777. skomljáti, -am, vb. impf. 1) wimmern, Notr.- Cig., Jan.; in Sorgen sein, sich grämen, Jarn., Cig.; s. za koga, C.; — ta-le moj palec na nogi, ki iz črevlja gleda, je časih skomljal in tožil, Jurč.; — 2) lüstern sein: s. za čim, nach etwas lüstern sein, Svet. (Rok.); po blagu s., Trub.
22778. skomnẹ̑ləc, -łca, m. ein lüsterner Mensch, C., Z.
22779. skomnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) trauern, wehklagen, C.; bližnji in daljnji skomnijo, ker so preljubega Z. na oder dejali, Slom.; — 2) lüstern sein, sich sehnen, Cig., C.; s. za čim, nach etwas gieren, sich sehnen, ogr.- C.
22780. skomúcati, -ȗcam, vb. impf. 1) beim Sprechen undeutliche Laute von sich geben, C.; — 2) die Achseln zucken, Jan.
22781. skomȗckati, -am, vb. impf. = skomucati 1), C.; — Laute von sich geben wie die Ferklein, (skum-) Mur.; — miauen (skomujckati), Zora.
22782. skončáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, fertig machen, Cig.; s. delo, Levst. ( LjZv.); vsega ne bom mogel s., jvzhŠt.; — = opraviti, ausrichten: nič nismo skončali, jvzhŠt.; bestimmen, festsetzen, C.; beschließen, Z.
22783. skončeváti, -ȗjem, vb. impf. ad skončati; beendigen, Z.; — ausrichten, jvzhŠt.
22784. skončníca, f. 1) das Endbrett ( z. B. an einer Kiste), Cig.; — skončnik, Levst. (Beč.), Polj.; s. pri zglavju, das Kopfbrett (am Bette), Cig.; — 2) skǫ̑nčnica = vrbova piščalka, Polj.
22785. skónəc, adv. 1) am Ende, gegen Ende, Mur., C.; s. njive, C.; s. steze, Npes.-Vraz; s. leta, am Jahresschluss, Z.; — s. 24ih ur je umrl (nach 24 Stunden), Goriš.- Levst. (Rok.); — 2) = po koncu, aufrecht, C.; — ( nam. vzkonec).
22786. skǫ̑p, skǫ́pa, adj. geizig; skop človek; sreča je besedi skopa, Jurč.; — karg; skopa mera; knapp; skopo jim je hodilo, Krelj; ob svojih skopih močeh, mit seinen beschränkten Mitteln, Levst. (Pril.).
22787. skǫ̑pa, f. zakrivljena sekira, s katero se kopanja dolbe, Hal.
22788. skópati, -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) aufgraben, Jan., C.; s. zemljo, die Erde aufreißen, Cig.; — 2) auf die Beine bringen: bolnika s., C.; s. se, sich emporarbeiten, Cig.; — ( nam. vzk-).
22789. 1. skópəc, -pca, m. 1) geschnittener Schafbock, der Schöps, Cig., Jan., C., DZ., Kras- M., Gor.; — 2) der Castrat, der Eunuch, Cig., Met., Mik.
22790. skopíti, -ím, vb. pf. entmannen, verschneiden, castrieren, Mur., Cig., Jan., (skǫ́piti) Plužna, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); skopljen, entmannt, Jap. (Sv. p.); na pol skopljen, halbverschnitten, Cig.
22791. skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.
22792. skopljénje, n. die Castrierung, Cig.; — ( pren.) besedno s., die Zustutzung der Wörter, Levst. (Zb. sp.).
22793. skopníca, f. eine Stelle, wo der Schnee bereits geschmolzen ist, Jarn., Jan., C.
22794. skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
22795. skoprnẹ́ti, -ím, vb. pf. vor Verlangen vergehen, verschmachten: od žeje s.; skoprnel bo še, er wird sich noch zu Tode kümmern, Cig.
22796. skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
22797. skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.
22798. skórčək, -čka, m. dem. 1. skorec: iz brezove skorje spleten košek, v katerega jagode nabirajo, Polj.
22799. skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.- C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
22800. skórič, m. = 1. skorec, iz lubja ali skorje spletena posodica, v katero smolo, jagode i. dr. bero, Notr., Gor., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
22801. skǫ́rja, f. die rauhe Rinde, die Kruste; hrastova s.; dati komu skorjo kruha; — vinska s., der Weinstein, Cig.; — sladka s., die Zimmtrinde, Dict., Cig., Kr.; — tudi: skọ̑rja, Dol.
22802. skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič ( Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.- Cig., Jan., Frey. (F.).
22803. skǫ́rjast, adj. rauhrindig, krustenartig, krustig, Cig., Jan., Cig. (T.); zmrzli, skorjasti sneg, Jurč.
22804. skǫ́rjavəc, -vca, m. birsasti s., die weinsteinartige Krustenflechte (lecanora tartarea), zemljepisni s., die Wandkartenflechte (lecidea geographica), Tuš. (R.).
22805. skorjevína, f. das Krustengebilde, C.
22806. skorlȗp, m. der Milchrahm, Cig.; — die Kruste, die sich an der Oberfläche der geackerten Dammerde nach einem Regen durch Austrocknen bildet, Cig., Ip.; — der Weinstein, C.; — prim. skrlup, škrlup, skralup, skralub.
22807. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
22808. skošenína, f. zerhackter Speck, GBrda.
22809. skòt, skǫ́ta, m. 1) das Junge, Z.; prve skote v vodo vreči, vzhŠt.; — 2) das Gezücht, Z.; — 3) = živina, Valj. (Rad); (tudi: hs.).
22810. skovír, -rja, m. das Käuzchen, Jan., Zora- C.; — die Nachteule, Erj. (Torb.), Gor.
22811. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
22812. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
22813. skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
22814. skrájda, f. der Ginster (genista sagittalis), Fr.- C.; — prim. skrada.
22815. skrȃjema, adv. 1) an den Seiten, am Rande, C.; s. skledo obrisati, Mur.; — von der Seite, auf indirectem Wege: s. poizvedeti kaj, Svet. (Rok.); — 2) anfangs, Bes.; ( prim. skraja = s kraja, anfangs, C.).
22816. skrájən, -jna, adj. skrȃjni, der äußerfte, der letzte; — skrajno uro zvoniti, die Zügenglocke läuten, BlKr.
22817. skrajnjáča, f. der Seitenladen, das Schwartbrett, C.
22818. skrȃjnji, adj. der äußerste, der letzte, C.; skrajnji čas je uže, da greš, Vas Krn- Erj. (Torb.).
22819. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
22820. skrȃk, m. der Hinterlauf, Jan.; skraki, lange Beine, Cig.; — prim. 1. krak.
22821. skralȗp, m. die Rinde, die Kruste, Cig. (T.), C.; — pogl. skorlup.
22822. skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.- Erj. (Torb.), Bolc- C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras- Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci- Erj. (Torb.).
22823. skrȃnji, -ev, m. pl. die Kinnlade, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
22824. skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
22825. skrásti, -krádem, vb. pf. in Menge zusammenstehlen, C.
22826. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
22827. skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
22828. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
22829. skrbı̑nka, f. eine Art Bergdistel (dient als Futter für Schweine), C.
22830. skrbljívost, f. die Besorgtheit, die Sorgfalt, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); božja s., die Vorsehung Gottes, C.
22831. skȓbstvən, -stvəna, adj. die Pflegschaft betreffend, Curatel-, Cig., Jan., DZ.; skrbstveno sodišče, das Curatelgericht, DZ.; skrbstveno oblastvo, die Pflegschaftsbehörde, DZkr.
22832. skȓbstvọ, n. die Pflegschaft, die Curatel, Cig., Jan., DZ.
22833. 1. skȓčək, -čka, m. eine krampfhafte Zusammenziehung, Mur.
22834. 2. skȓčək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig.; — prim. skriček; češ. skřček.
22835. skrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad skrčiti; zusammenziehen; s. se, sich zusammenziehen: srce se neprenehoma razteguje in skrčuje, Vrtov. (Km. k.).
22836. skŕčiti, -kȓčim, vb. pf. zusammenziehen, constringieren; — v les so ga skrčili, man hat ihn in den Bock gespannt, Mur.; — skrčen, contract, Cig.; einschrumpfen machen; s. se, sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen; volnate nogavice se rade v perilu skrčijo, Cig.; — kleiner, kürzer machen: abkürzen, beschränken; — reducieren ( math.): istoimenske izraze s., Cel. (Ar.); s. se, kleiner werden, sich vermindern; dohodki so se mi skrčili; — skrčen biti, knauserig sein, Cig.
22837. skrdẹ́liti se, -ẹ̑lim se, vb. pf. sich zusammenrotten, C., Z.
22838. skrę́kati, -kam, -čem, vb. impf. keuchen, husten ( z. B. wie ein alter Mann), Z.; kreischen (wie ein Kranker), C.
22839. skrę́mžiti, -im, vb. pf. verzerren, verziehen; s. obraz; s. čelo, C.; s. se, = s. obraz; — skremžen, mit einem (zum Weinen) verzogenen Gesichte, Gor.
22840. skrevsáti, -ȃm, vb. pf. abtreten: črevlje s., M.
22841. skȓha, f. die Scharte: ( fig.) skrho napraviti, eine Sache verderben, Svet. (Rok.).
22842. skrhanína, f. die Scharte (an einer Schneide), Cig.
22843. skŕhati, -am, vb. pf. schartig machen; nož, sekiro s.; skrhan nož, ein schartiges Messer; pero s., die Feder abnützen, Cig.; — verderben; ceno, račun, veselje komu s., Cig.; srečo komu skrhati, sreča se mu je skrhala, Cig.; — besedo s., das Wort brechen, ZgD.; — s. se, von einem Vorhaben abstehen, Z.
22844. skŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. schartig machen, M., C.; — verletzen, Jarn.- M., C.; — s. besedo, das Wort brechen, C.; — s. se, alt, schwach werden, C.; — s. se, von einer Arbeit oder einem Versprechen abstehen, C.
22845. skrı̑čək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig., Jan., Zv.
22846. skríł, skríli, f. 1) der Schiefer, die Schieferplatte, V.-Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Steinplatte, Levst. (Cest.), Rez.- Baud.; — 3) die obere Ofenplatte, die Ofendecke, Z.; na skrili (= na peči) ležati, Kr.; — 4) ledena s., die Eisscholle, Cig., Jan.
22847. skríla, f. die Steinplatte, Z.; — der Quaderstein, C.; — pogl. skril 2).
22848. skrı̑łčica, f. dem. skril; eine kleine Schieferplatte: eine kleine Platte, (škr-) Dict.
22849. skrilǫ̑vje, n. schieferiges Gestein, Savinska dol.
22850. skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
22851. skriváč, m. der Hehler, Jan., C., SlN.- C.; — skrivača igrati, eine Art Versteckspiel, Valj. (Rad), Vrt.; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, LjZv.
22852. skrívalica, f. das Versteckspiel, Cig.; skrivalico igrati, Cig., Jan.
22853. skriválišče, n. das Versteck, der Schlupfwinkel, Mur., Cig., Jan., Trav.- Valj. (Rad), nk.; tudi: skrivalíšče.
22854. skrivȃljkati se, -am se, vb. impf. Verstecken spielen, Mur.

   22.255 22.355 22.455 22.555 22.655 22.755 22.855 22.955 23.055 23.155  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani