te (22.255-22.354)

22255. sadnìv, -íva, adj. mit dem Satteldruck behaftet: sadniva kobila, Ist.- LjZv.
22256. sádnọ, n. = sedno, der Satteldruck, der Wolf, Jan.; dobil je s. = otrl se je na sedlu, Erj. (Torb.).
22257. sadonǫ̑snik, m. der Obstgarten, Jan., C.
22258. sadǫ̑vje, n. coll. die Früchte, Jan.; das Obst, Jan.; sádovje, kajk.- Valj. (Rad).
22259. sadovník, m. der Obstgarten, Cig., Jan.
22260. sadovnják, m. der Obstgarten, Cig., Jan., nk.
22261. sȃdrar, -rja, m. der Gipsarbeiter, der Gipser, Cig.
22262. sadrę́nəc, -nca, m. der Gipsstein, Erj. (Min.).
22263. sádrovəc, -vca, m. = sadrenec, der Gipsstein, Cig.
22264. sȃg, m. der Teppich, Vrt., Žnid., kajk.- Mik.; — tudi: hs.; prim. lat. sagum (?), Mik. (Et.).
22265. sagljáti, -ȃm, vb. impf. Leute ausrichten, Trst. (Let.); — prim. segljati?
22266. sagráti se, -ȃm se, vb. pf. = upati se, wagen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
22267. sàj, adv. 1) (das nachgesetzte) ja, doch; saj si vedel, du hast es ja (doch) gewusst; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil, du wirst ja nicht zugrunde gehen, wenn du ein bisschen nass wirst; saj pravim, iz tebe nikoli nič ne bo; — 2) mindestens, zum wenigsten, Mur., Cig.; (v tem pomenu nav. vsaj).
22268. sája, f. 1) das Setzen ( v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
22269. sajáč, m. = orodje, s katerim se zelje sadi, Blc.-C.
22270. sajárnica, f. die Rußhütte, Cig.
22271. sájast, adj. 1) rußartig; rußfarben, Mur., Cig., Jan.; — 2) rußig, berußt, Cig., Jan.; sajast in upipan, Trub.; — 3) wund vom Satteldruck oder vom Liegen, Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
22272. sajavína, f. 1) berußte Dinge, Mur.; — 2) Mur., Cig., pogl. sajevina.
22273. saję́nəc, -nca, m. der Setzling, Cig., Blc.-C.; čebul s., die zum Setzen bestimmten Zwiebeln, Ljubljanska ok.
22274. sajeníca, f. die Setzpflanze, der Setzling, Cig., Jan., C., Nov.; kapusne sajenice, Vreme- Erj. (Torb.); — sajenice = mlade, zasajene trte, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); bewurzelte Setzreben, C., Vrtov. (Vin.).
22275. sȃjnica, f. die Rußkammer, die Kienrußhütte, Cig.
22276. 2. sákati, -am, vb. impf. schweren Athem haben (von Thieren), Cig.; mit aufgesperrtem Maul oder Schnabel heftig athmen, Ravn.- M.; — ( nam. sagati?).
22277. sakrabòlt, interj. Sapperment!
22278. sakramènt, interj. Sacrament! (= kletvica).
22279. salabòlt, interj. = sakrabolt.
22280. saláta, f. = solata, der Salat; vrtna s., der Gartensalat (lactuca sativa), divja s., wilder Lattich (lactuca scariola), smrdljiva s., der Giftlattich (latuca virosa), Tuš. (R.).
22281. sálọ, n. das an den Gedärmen befindliche Fett, das Schmer; s salom škornje, kola mazati; mačko k salu za varuha postaviti = den Bock zum Gärtner machen, Mur., Levst. (Rok.); hleb sala se po vsem svetu razcedi (= solnce), Kor.- Erj. (Torb.): kdor ima dosti sala, steno maže ž njim (= kdor je bogat, trati), Npreg. ( Notr.)- Let.
22282. sálovəc, -vca, m. der Speckstein, der Steatit, Cig. (T.), Erj. (Min.); das Federweiß, DZkr.
22283. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
22284. samčè, -ę́ta, m. ein lediger Bursche, C.; ein älterer, lediger Mann, C.; V samoti se stara, Prileten samče, Preš.
22285. sámčən, -čna, adj. samčen konj, ein einzeln eingespanntes Pferd, Bes.; — ledig ( v. Männern), C.; — samčna sodišča, Einzelgerichte ( opp. zborna sodišča, Gerichtshöfe), DZ.
22286. sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
22287. sámən, -mna, adj. einzeln, ogr.- C.; — einsam, C.; na samno iti, auf die Seite gehen, Blc.-C.
22288. samẹ́vati, -am, vb. impf. einsam sein, einsam dastehen, nk.
22289. samíca, f. 1) die Einsame, Cig., Jan.; — 2) eine ledige Weibsperson; — 3) das Weibchen von Thieren ( bes. von Vögeln); — 4) die Zahleneinheit, C., Vod. (Izb. sp.); samice, Unionen ( math.), Cig. (T.); — 5) pl. samice = irhaste hlače iz ene same kože storjene, Vrt., Svet. (Rok.).
22290. samíčičev, adj. sam s., mutterseelenallein, (samiččev) Ben.- Kl.
22291. sámka, f. 1) ein alleinstehendes Frauenzimmer, Npes.- M.; die Unverheiratete: Varuj, varuj, da priletna Samka se ne boš jokala, Preš.; — 2) das Weibchen (von Thieren), Valj. (Rad).
22292. samobíčən, -čna, adj. = sebičen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
22293. samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.- DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
22294. samočìst, -čísta, adj. lauter, rein, pur, Mur., Cig., Jan., Vrt.; samočisto srebro, unvermengtes Silber, Ravn.; samočista ponižnost ga je, er ist lauter Demuth, Ravn.; samočista devica Marija, Mur.
22295. samoglásən, -sna, adj. selbstlautend, vocalisch, Cig., Jan., nk.
22296. samohǫ́ja, f. gazi si s samohojo delati, sich mit den eigenen Tritten (im Schnee) Bahn machen, Jurč.
22297. samoizpọ̑vẹd, f. die Selbstbeichte, Cig., Zora.
22298. samoják, m. der Einsame: der von seinem Weibe geschiedene Mann, C.; — der Hagestolz, C.; — der Inwohner, C.; — ein einzelnes Zugthier, das nicht mit einem zweiten gepaart ist, C.; — ein einsam liegender Stein, C.; (tudi: samonjak, C.); nam. samovnjak (?).
22299. samomáščina, f. prvi mošt, ki se nacedi sam ob sebi, ne da bi grozdje teščeno (prešano) bilo, Rihenberk- Erj. (Torb.); der Beermost, der Vorschuss, Cig., Jan.
22300. samoodsę́bən, -bna, adj. freiwillig, spontan, Nov., Slom.- C.; — von selbst eintretend: samoodsebna smrt, der natürliche Tod, Jan.
22301. samoohrȃna, f. die Selbsterhaltung, Cig. (T.).
22302. samopàh, -páha, m. 1) die Blasebalgwelle, Mik.; — 2) eine Art Gerste, die gerne aus den Hülsen fällt, C., Z., Ist.- Nov.; (samopeh, Cig.).
22303. samopálən, -lna, adj. selbstentzündend, Selbstentzündungs-, DZ.; samopalni topovi, t. j. topovi, ki se sami izprožujejo, SlN.
22304. samopàš, adv. ( eig. allein abseits weidend); für sich allein, C.; s. hoditi, nach eigenem Gelüste herumgehen, Z.; s. živeti, nach seinen Gelüsten leben, Skal.- Let.; s. pustiti otroka, das Kind sich selbst überlassen, Svet. (Rok.); — zügellos, Cig.; — eigensinnig, Mik.
22305. samopàš, -páša, adj. 1) "samopaša je žival, katera se hoče zmerom strani od črede sama pasti; tudi prešeren otrok se imenuje samopaš", Levst. (Zb. sp., Tolmač); zügellos, Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) = sebičen: Otrok le nase misli, samopaš, Str.
22306. samopášnost, f. 1) die Zügellosigkeit, die Ausgelassenheit, Cig., Jan.; s. oči, Ravn.; lovska s., der Jagdunfug, Levst. (Nauk); — der Muthwille, V.-Cig.; — 2) die Selbstsucht, der Egoismus, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); to je goli materializem, najdebelejša samopašnost, Zv.
22307. samoprodȃjən, -jna, adj. Monopol-, nk.; — samoprodajno blago, die Patentware, Cig.
22308. samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.
22309. samorážən, -žna, adj. s. kamen ima razo, po kateri se rad prekolje, Gor.
22310. samoròč, adv. mit einer Hand, Telov.
22311. samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.
22312. samosı̑j, m. der Leuchtstein, h. t.- Cig. (T.).
22313. samosijájən, -jna, adj. selbstleuchtend, Cig. (T.), Žnid.
22314. samospočę́tje, n. die Selbstempfängnis, Cig.
22315. samosprǫ̑žba, f. die Selbstentladung, Cig.
22316. samọ̑st, f. die Isoliertheit, Cig.; — po sámosti, einzeln: po samosti sem se uže z marsikaterim premetaval, nobeden me sam ni še užugal, LjZv.; po samosti ali po dva, Jurč.; jeli so po samosti prihajati, SlN.
22317. samostȃn, m. das Kloster, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs., češ.
22318. samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
22319. samostȃnski, adj. Kloster-, klösterlich, Cig., Jan., nk.
22320. samostȃnstvọ, n. das Klosterwesen, Cig., Jan.
22321. samostọ̑, num. das Hundertfache, Dict.; s. zrn, Krelj; s. prejeti, Dalm.; s. pridelati, Jap. (Sv. p.); ( adv. hundertfältig, Cig.; kar ste vbogajme dali, tamkaj samosto najdete, Kast. [Rož.]; sad prinesti samosto, Jsvkr.).
22322. samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
22323. samosvẹtljìv, -íva, adj. selbstleuchtend, Cig. (T.).
22324. samosvójəc, -jca, m. 1) der Unabhängige, der Selbständige, Mur., C.; — 2) der Eigensinnige, Gor.; — = človek, kateri je sam svoj, kateri se za druge ljudi ne meni, Gor.
22325. samosvójən, -jna, adj. 1) selbständig, eigenberechtigt, unabhängig, Cig., Jan., C.; — 2) Eigen-, Cig. (T.); samosvojna ljubezen, Slom.- C., Škrinj.; — samosvojna stvoritev, generatio aequivoca, Cig. (T.).
22326. sámošən, -šna, adj. einsam, vereinsamt, vzhŠt.- C.; tako samošni smo, Svet. (Rok.); težko mi je samošnemu biti, Jurč.; starka leze s svojega samošnega selišča, Jurč.; samošno tava po hosti, Jurč.; — (menda pravilneje: samošnji).
22327. samotòk, -tǫ́ka, m. ungepresster, aus den Beeren ohne Druck fließender Most, der Beermost, der Ausbruch, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
22328. samoȗčba, f. der Selbstunterricht, die Selbstlehre, Cig.
22329. samoùk, -úka, m. der Autodidakt, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; pesnik s., der Naturdichter, Cig. (T.).
22330. samoùk, -úka, adj. der ohne fremden Unterricht sich Kenntnisse erwirbt, Mur.
22331. samoȗška, f. eine Art Wasserschlange (Natter?), Mur.
22332. samoȗštvọ, n. das Autodidaktenthum, DSv.
22333. samoužìg, -žíga, m. die Selbstentzündung, Jan. (H.); (-žeg, Cig. [T.]).
22334. samováti, -ȗjem, vb. impf. einsam sein, ein einsames, eingezogenes Leben führen, Cig., Jan., C., nk., Notr.; isoliert sein, Nov.- C.; Kopitarju se je zdelo, da samuje, Navr. (Kop. sp.); — allein haushalten, Rib.- M.
22335. samovelẹ̑vəc, -vca, m. = samovelitelj, Cig.
22336. sámski, adj. ledig: s. biti, Junggeselle sein, Cig.; samski stan, der ehelose Stand; samskega stanu, ledig; Oj samski stan, Veseli dan! Npes.- Vod. (Pes.); samska postelja, ein einspänniges, einschläferiges Bett, V.-Cig.; — samski ( adv.), unvermählt: s. živeti, Zora.
22337. samùč, conj. = temuč, temveč, Mik.; nikar — samuč, Rec.- Let.; nikar le pred Bogom, samuč tudi pred vsemi ljudmi, Schönl.; ne more se reči: tukaj je ali tamkaj, samuč on je povsod, Pohl. (Km.); — pogl. semuč.
22338. samúriti se, -ȗrim se, vb. impf. finster, trotzig blicken, C.; — prim. somoriti se.
22339. sančíce, f. pl. dem. sanke, der Schlitten, Cig.
22340. sanę́nəc, -nca, m. die zur Schlittenfahrt taugliche Bahn, die Schlittbahn: dober s. je danes.
22341. sanı̑, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.- C.
22342. saníca, f. die Schlittenkufe, Poh.
22343. saníčice, f. pl. dem. sani(ce); ein kleiner Schlitten, ogr.- Valj. (Rad).
22344. saník, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Svet. (Rok.); (senjík, BlKr.); — prim. sanjenik.
22345. sanı̑nəc, -nca, m. 1) der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, Cig., Ljub., Rib.; — 2) = sanenec, die Schlittenbahn, Cig., Jan., M., BlKr.
22346. sanı̑njak, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Mur., Cig., Jan., C., Poh., vzhŠt.
22347. saníšče, n. der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, C.
22348. sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče- Levst. (Rok.).
22349. sanjálọ, n. ein geistesabwesender Mensch, Rib.- DSv.
22350. sanjȃrstvọ, n. die Schwärmerei, die Phantasterei, Cig. (T.), SlN.
22351. sánjevka, f. = sanišče, der Schlittenbaum, C.
22352. sȃnkanje, n. das Schlittenfahren.
22353. sȃnkati se, -am se, vb. impf. zu Schlitten fahren; otroci se sankajo = spuščajo se po malih saneh s hriba, jvzhŠt.
22354. sȃnkavəc, -vca, m. der Schlittenfahrer, Cig.

   21.755 21.855 21.955 22.055 22.155 22.255 22.355 22.455 22.555 22.655  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani