Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (22.155-22.254)

  1. rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.
  2. rožíčav, adj. voll Mutterkorn: rž je rožičava, Gor., Dol.
  3. rožı̑čək, -čka, m. dem. rožič; 1) das Hörnchen; — 2) das Kipfel, Lašče- Levst. (Rok.), Gor.; — 3) der Eiszapfen, Cig.; — 4) rženi r., das Mutterkorn des Roggens (sclerotium clavus), Cig., C., Tuš. (R.).
  4. rožíčevje, n. das Beinholz (lonicera xylosteum), Josch.
  5. rožína, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci jo nagovarjajo: "roža, rožina! pokaž' svoj'ga možina!" (kamor zleti, ondi jej živi mož), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  6. rožljánəc, -nca, m. die Kuhkette, Dol.- Cig.
  7. rožljȃnje, n. das Geklirr, das Gerassel ( z. B. von Waffen, Ketten).
  8. 1. rǫ́žnica, f. 1) das Horn als Blasinstrument, Cig., Jan.; — die Zinke, Jarn.- M., Mur.- Cig.; — die Schalmei, Mur., Jan., Valj. (Rad); — die Bockpfeife, Cig.; — 2) rožníca = kost, na katero je nasajen rog, der Stirnzapfen, Vrt., Bolc- Erj. (Torb.); — 3) rožnice, das Beschläge der Heugabelzacken, Notr.
  9. rožnják, m. der Rosengarten, Cig.
  10. r̀t, ŕta, m. die Spitze: z. B. die Spitze des Messers, des Schwertes, Habd.- Mik.; die Felsenspitze, die Spitze eines Berges, der Gipfel, Cig., Jan., Mik.; — zemeljski r., die Landspitze, das Cap, Cig. (T.), Jes.; — prvi rt (pri ladji), der Schiffsschnabel, zadnji rt, das Schiffshintertheil, Meg.
  11. rtáč, m. das Locheisen, der Stecher, M.
  12. rubadljìv, -íva, adj. mit Masern behaftet, Cig., Kras- Mik.
  13. rȗbež, m. 1) die Pfändung, V.-Cig., Jan., Tolm.; — 2) die gepfändete Sache, M.; — 3) der Pfänder, C.; — tudi: rubèž, -ę́ža, Gor.
  14. rubę̑žən, -žni, f. 1) die Pfändung, Cig., M., Kr.; — 2) das Gepfändete: živa r., fressendes Pfand, Cig.
  15. rubežína, f. die gepfändete Sache, Cig., Jan.
  16. rubīnov, adj. Rubin-: rubinovo steklo, rubinova kislina, Cig. (T.).
  17. rȗcək, -cka, m. ein entkörnter Maiskolben, C., vzhŠt.
  18. rúcəlj, -clja, m. = rocelj, die Handhabe an der Weberlade, V.-Cig., Jan.; — = kratko držalo na koncu kosišča, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  19. rúda, f. 1) das Erz; železna r., das Eisenerz; rudo kopati, Erze bauen; — 2) die Erzgrube, Mur.; — der Steinbruch, Mur., C., Št. Peter pri Mariboru- Kres.
  20. rudár, -rja, m. der Erzgräber, der Bergarbeiter, der Bergknappe; — tudi: rȗdar.
  21. rudarnína, f. die Bergwerkssteuer, Cig.
  22. rudílọ, n. das Vererzungsmittel, V.-Cig.
  23. rȗdnica, f. 1) das Mineralwasser, die Mineralquelle, Jan., Cig. (T.), DZ., Jes., Navr. (Let.), Erj. (Min.); — 2) = rudnik, die Erzgrube, Jan., M.; — 3) das Erzhaus (bei den Schmelzhütten), Cig.
  24. rudokòp, -kópa, m. der Erzgräber, der Grubenarbeiter, der Bergknappe, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  25. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
  26. rudokǫ̑pnja, f. die Berggrubenarbeit, Jan., Cig. (T.); črteže za rudokopnjo napravljati, DZ.
  27. rudovı̑t, adj. erzhaltig, Cig., Jan.; rudovite kopeli, die Mineralbäder, Cig. (T.).
  28. rudozdẹ̑łnica, f. das Hüttenwerk, DZ.
  29. rudožgȃłnica, f. das Rösthaus in den Hüttenwerken, Cig.
  30. rudožgȃvəc, -vca, m. der Röster in den Hüttenwerken, Cig.
  31. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
  32. rúhati, -am, vb. impf. rühren, erschüttern, lockern, vzhŠt.- C.; r. se, sich bröckeln, rieseln, vzhŠt.- C.
  33. rúhọ, n. 1) = ruha 1), das Leintuch, das Bettuch, C.; — das Tischtuch, C.; — ubrano r., die Draperie, Cig. (T.); — ( pren.) der Deckmantel: lenobo pokrivati z ruhom svetosti, LjZv.; — 2) das Linnenzeug, kajk.- Valj. (Rad).
  34. rȗjhtati, -am, vb. impf. = regetati, schreien wie die grünen Teichfrösche, Mur.
  35. rúkati, -kam, -čem, vb. impf. brüllen: krave, voli rukajo, Vrt., Lašče- Levst. (M.); jelen ruka, der Hirsch schreit, röhrt, V.-Cig., Lašče- Levst. (M.); — brunften (o jelenu), Cig., Jan., M.
  36. rȗklja, f. = rutica, die Raute, Štrek.; — prim. rukulja.
  37. rúkulja, f. der Senfkohl (eruca sativa), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Doppelsame (diplotaxis), Breg ( Ist.)- Erj. (Torb.); — die Rauke (sisymbrium officinale), Z., Medv. (Rok.); — iz it., Štrek. (Arch.).
  38. rumę̑n, m. 1) der Ducaten, C.; — 2) ein rothgelber Ochs, BlKr., Lašče- Levst. (M.).
  39. rumę̑nce, n. der Eierdotter, Kor.- Jarn.
  40. rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.
  41. rumeníca, f. 1) gelbe Erde, Cig.; — svinčena r., das Bleigelb, Cig.; — 2) = pisanka, piruh, das Osterei, ogr.- C.; — 3) neka breskev, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka zgodnja češpa, C.; — 5) die Gelbsucht, Jarn., Cig., Gor.; — 6) = cinober, Cig., Jan.
  42. rumeník, m. 1) der Eierdotter, C.; — 2) der Saflor (carthamus), C., Tuš. (B.).
  43. rumenjáča, f. das Osterei, C.
  44. rumenják, m. 1) der Eierdotter; — 2) der Ducaten; — 3) der Citronenfalter (colias rhamni), Erj. (Ž.).
  45. rumenjákast, adj. dottergelb, Cig.
  46. rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.- C., Koborid- Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.- Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.
  47. rumenopę́rən, -rna, adj. gelbblätterig, Jan.
  48. rumenorı̑tka, f. der Gelbsteiß, Cig.
  49. rȗnda, f. eine Art Raute (ruta divaricata), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  50. rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
  51. 1. rúpa, f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; ( bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče- Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.- Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
  52. rupèč, -ę́ča, adj. = ripeč, geröthet (von einer Entzündung, von Schamröthe u. dgl.); rupeča rana, Dol.- Cig.; rupeča oteklost, Dict.; njih obličja bodo rupeča kakor plamen, Dalm.
  53. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
  54. rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
  55. rusən, -sna, adj. rusni petelin, der Auerhahn, Jarn.; = rusni kokot, Mur.- Cig.; rusna kokoš, die Auerhenne, Cig.; — prim. rus.
  56. rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.- Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
  57. rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
  58. rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn- Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
  59. rȗšar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
  60. rúšəlj, -šlja, m. 1) der Erdstecher (ein Werkzeug), Z.; — 2) die Geschirrkratze, Jarn.
  61. rúšenje, n. 1) das Zerstören, Cig.; — 2) das Rasenstechen, M.
  62. rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
  63. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
  64. rúšina, f. das Rasenstück; rušine rezati, Rasen stechen, Cig.; — der Rasen: pod rušino iti = ins Gras beißen, Cig.
  65. rúšinar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
  66. rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.- Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.
  67. 1. rúta, f. das Tuch, das Tüchel; bes. das Kopf- oder das Halstüchel; ruto na glavo dejati; ruto si privezati; — žimnata r., das Haartuch, das Beutelsieb (in den Mühlen), V.-Cig., Jan.
  68. 2. rúta, f. die Raute (ruta), Cig., Jan., M.; — prim. stvn. rūta, lat. ruta, Mik. (Et.).
  69. 2. rútica, f. dem. 2. ruta; die Raute (ruta), Cig., Tuš. (B.); gorje vam, ki desetinite rutico! Trub., Jap. (Sv. p.); vinska r., die Weinraute, die Gartenraute (ruta graveolens), Cig.
  70. rútičən, -čna, adj. Rauten-, Cig.
  71. ružína, f. die grüne Nussschale, die Schlaue, Cig., Jan., Dol.; — ružine, leere Hülsen von Hülsenfrüchten, Dol.
  72. rvȃnje, n. 1) das Ausraufen; — 2) das Raufen, die Balgerei; — das Streiten.
  73. rvȃnkati se, -am se, vb. impf. zanken, streiten, C.
  74. rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).
  75. ržẹ̑la, f. ein eiserner Hebel zum Steinbrechen, Kr.- Valj. (Rad).
  76. ržę́nka, f. das Zittergras (briza media), Cig., Tuš. (R.), C.
  77. ržíšče, n. das Roggenfeld nach der Ernte.
  78. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
  79. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
  80. 3. s-, nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet ( nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
  81. (s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.- Mik.; sega sveta, Krelj- Mik.; na sem svetu, Krelj- Mik.; do, od se dobe, Habd.- Mik.; od sega dne, ogr.- C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.- Mik.; v se noči, ogr.- C.; o si dobi (osidobi), BlKr.- Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, ( nav. skupaj pisano).
  82. sȃblja, f. 1) der Säbel; bridka s.; — iz nem.? ( "ein weitverbreitetes Wort unsicheren Ursprungs", Mik.); — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Črniče pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  83. sabljáč, m. der Säbelfechter, Jan. (H.).
  84. sabljaníca, f. sabljanice, Schwerteln (ensatae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  85. 1. sabljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem Säbel niedermachen, Cig.; — terica lan sablja (= tere), Slom.- C.
  86. sȃčar, -rja, m. = velik sak, v katerem se ribe hranijo, vzhŠt.- C.
  87. sáčiti, * -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica- Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 3) ( intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
  88. sȃčnica, f. vom Geläger abgezogener, filtrierter Wein, Vrtov. (Vin.), Blc.-C.
  89. sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.- Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — ( pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz ( z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).
  90. sȃdən, -dna, adj. 1) Frucht-; sadni popek, die Fruchtknospe, Cig.; — 2) Obst-: sadno drevje, Obstbäume; sadni ocet, der Obstessig; — 3) sáden, obstreich, Jan.; sadno leto, ein Obstjahr, V.-Cig.
  91. sȃdež, m. das Gepflanzte, der Setzling; — der Neusatz: zelni s., die Krautpflanzen, Dict., Cig.; pl. sadeži, die Neuanlage ( z. B. in einem Weingarten), jvzhŠt.; — die Fruchtpflanze, Mur., Cig.; — die Fruchtart, Cig.
  92. sȃdežnik, m. der Pflanzgarten, die Pflanzschule, Jan., Nov.
  93. sadı̑čje, n. coll. = sadike, Setzlinge, C.; — der Pflanzgarten, Cig.
  94. sadı̑čnik, m. der Pflanzgarten, Cig.
  95. sadíšče, n. die Pflanzstätte, die Pflanzschule, Cig., Jan., Šol., DZ.; gozdarsko s., die Waldbaumpflanzschule, Nov.; trtno s., die Rebenschule, Jan. (H.).
  96. sadjár, -rja, m. der Obstbaumzüchter, nk.; — der Obsthändler, Guts., Mur., Cig., nk.
  97. sádje, n. coll. das Obst; koščičasto s., das Steinobst, pečkato s., das Kernobst, Tuš. (R.); suho s., gedörrtes Obst.
  98. sadjejẹ̑dəc, -dca, m. der Obstesser, Cig., Jan.
  99. sadjerę̑jəc, -jca, m. = sadjar, der Obstzüchter, Cig., Jan., nk.
  100. sádjevəc, -vca, m. aus Obst bereiteter Brantwein, Gor.; — der Obstmost, der Obstwein, Cig., Jan., DZ.

   21.655 21.755 21.855 21.955 22.055 22.155 22.255 22.355 22.455 22.555  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA