Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (22.101-22.200)

  1. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  2. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
  3. rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; — prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
  4. rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
  5. ropǫ̑ntati, -am, vb. impf. poltern, Valj. (Rad).
  6. ropòt, -póta, m. das Gepolter, das Getöse.
  7. ropotáč, m. der Polterer; ( pren.) der Schreier: duševne veše in puhli ropotači, Zv.
  8. ropotáčiti, -ȃčim, vb. impf. poltern, Jan., SlN.
  9. ropotáłən, -łna, adj. Polter-, Cig.
  10. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
  11. ropotȃnje, n. das Poltern, das Rumpeln.
  12. ropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, rumpeln; — klappern.
  13. ropotàv, -áva, adj. polterhaft, Cig., Jan.
  14. ropotȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
  15. ropotávost, f. der Poltersinn, Cig.
  16. rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
  17. 2. rosíca, f. die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — prim. rusica 2).
  18. 1. rosíka, f. rosike, die Sonnenthauarten (droseraceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  19. rosílọ, n. 1) das Thauen, Cig.; — 2) die Flachsröste, Z.
  20. rosíšče, n. 1) die Flachsröste, Jan.; — 2) der Thaupunkt ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  21. rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.- Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.
  22. rosı̑vəc, -vca, m. der Flachsröster, Cig.
  23. rosníca, f. 1) rjava r., der Grasfrosch (rana temporaria), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Erdrauch (fumaria), Cig., Medv. (Rok.).
  24. rosokàz, -káza, m. das Thaupunkt-Hygrometer, h. t.- Cig. (T.).
  25. rosopàs, -pása, m. das Fuchsschwanzgras (alopecurus sp.), Sv. Peter pri Gorici, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., Z., Medv. (Rok.).
  26. rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.- Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).
  27. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
  28. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
  29. 2. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rösten; — iz nem.
  30. rotácija, f. vrtenje, die Rotation.
  31. 1. rotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).
  32. rotnína, f. ungesundes Obst, Cig.; — prim. roten.
  33. rotnjȃva, f. die Wunde an einem Baume, Cig.; — prim. roten.
  34. ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.- Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.- Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.
  35. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  36. rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
  37. róvəc, -vca, m. neki hrošček: der Rebenstecher, SlGor.
  38. rovína, f. die Hackfrüchte, vsak sadež, ki se okopava = okopavina, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  39. rovíšče, n. der Graben, Levst. (Močv.), Nov.; obcestna rovišča, die Seitengräben an der Straße, Levst. (Cest.).
  40. rǫ̑vt, m. das Gereut, das Neuland, bes. ein ausgestockter, in eine Bergwiese verwandelter Wald, Cig., Jan., Šol., Gor.; po rovtih kosijo, po planinah pa le pasejo, Gor.; — prim. bav. raut, reut.
  41. rǫ̑vtar, -rja, m. der Besitzer eines Gereutes, der Gereuter, Cig., Gor., Notr.
  42. rǫ̑vtarski, adj. Gereuter-; rovtarske Atene, Preš.
  43. rǫ̑zga, f. 1) der Weinrebenzweig; — der abgeschnittene Rebenzweig; — 2) die Weinrebe; — 3) zlata r., die Goldruthe, der Wundklee (solidago virga aurea), Cig.
  44. rozgòt, -óta, m. lautes Lachen, Habd.- Mik., C.
  45. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
  46. rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
  47. rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  48. rǫ̑žar, -rja, m. der Kräutersammler, Cig.; — der Blumenverkäufer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  49. rǫ̑žarica, f. 1) die Kräutersammlerin, Cig.; — 2) das Rosenmädchen, Cig., Jan.; — 3) (smokva) r., die Rosenfeige, Cig.
  50. róžək, -žka, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) der Fühlfaden der Insecten, Cig.
  51. rožę́nəc, -nca, m. der Hornstein, Cig.
  52. roženína, f. 1) die Hornmasse, die Hornsubstanz, C., Levst. (Podk.); — 2) die Hornarbeit, Cig.; — coll. aus Horn verfertigte Dinge, Gor.
  53. roženı̑nar, -rja, m. der Hornarbeiter, Cig.
  54. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
  55. rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.
  56. rožíčav, adj. voll Mutterkorn: rž je rožičava, Gor., Dol.
  57. rožı̑čək, -čka, m. dem. rožič; 1) das Hörnchen; — 2) das Kipfel, Lašče- Levst. (Rok.), Gor.; — 3) der Eiszapfen, Cig.; — 4) rženi r., das Mutterkorn des Roggens (sclerotium clavus), Cig., C., Tuš. (R.).
  58. rožíčevje, n. das Beinholz (lonicera xylosteum), Josch.
  59. rožína, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci jo nagovarjajo: "roža, rožina! pokaž' svoj'ga možina!" (kamor zleti, ondi jej živi mož), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  60. rožljánəc, -nca, m. die Kuhkette, Dol.- Cig.
  61. rožljȃnje, n. das Geklirr, das Gerassel ( z. B. von Waffen, Ketten).
  62. 1. rǫ́žnica, f. 1) das Horn als Blasinstrument, Cig., Jan.; — die Zinke, Jarn.- M., Mur.- Cig.; — die Schalmei, Mur., Jan., Valj. (Rad); — die Bockpfeife, Cig.; — 2) rožníca = kost, na katero je nasajen rog, der Stirnzapfen, Vrt., Bolc- Erj. (Torb.); — 3) rožnice, das Beschläge der Heugabelzacken, Notr.
  63. rožnják, m. der Rosengarten, Cig.
  64. r̀t, ŕta, m. die Spitze: z. B. die Spitze des Messers, des Schwertes, Habd.- Mik.; die Felsenspitze, die Spitze eines Berges, der Gipfel, Cig., Jan., Mik.; — zemeljski r., die Landspitze, das Cap, Cig. (T.), Jes.; — prvi rt (pri ladji), der Schiffsschnabel, zadnji rt, das Schiffshintertheil, Meg.
  65. rtáč, m. das Locheisen, der Stecher, M.
  66. rubadljìv, -íva, adj. mit Masern behaftet, Cig., Kras- Mik.
  67. rȗbež, m. 1) die Pfändung, V.-Cig., Jan., Tolm.; — 2) die gepfändete Sache, M.; — 3) der Pfänder, C.; — tudi: rubèž, -ę́ža, Gor.
  68. rubę̑žən, -žni, f. 1) die Pfändung, Cig., M., Kr.; — 2) das Gepfändete: živa r., fressendes Pfand, Cig.
  69. rubežína, f. die gepfändete Sache, Cig., Jan.
  70. rubīnov, adj. Rubin-: rubinovo steklo, rubinova kislina, Cig. (T.).
  71. rȗcək, -cka, m. ein entkörnter Maiskolben, C., vzhŠt.
  72. rúcəlj, -clja, m. = rocelj, die Handhabe an der Weberlade, V.-Cig., Jan.; — = kratko držalo na koncu kosišča, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  73. rúda, f. 1) das Erz; železna r., das Eisenerz; rudo kopati, Erze bauen; — 2) die Erzgrube, Mur.; — der Steinbruch, Mur., C., Št. Peter pri Mariboru- Kres.
  74. rudár, -rja, m. der Erzgräber, der Bergarbeiter, der Bergknappe; — tudi: rȗdar.
  75. rudarnína, f. die Bergwerkssteuer, Cig.
  76. rudílọ, n. das Vererzungsmittel, V.-Cig.
  77. rȗdnica, f. 1) das Mineralwasser, die Mineralquelle, Jan., Cig. (T.), DZ., Jes., Navr. (Let.), Erj. (Min.); — 2) = rudnik, die Erzgrube, Jan., M.; — 3) das Erzhaus (bei den Schmelzhütten), Cig.
  78. rudokòp, -kópa, m. der Erzgräber, der Grubenarbeiter, der Bergknappe, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  79. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
  80. rudokǫ̑pnja, f. die Berggrubenarbeit, Jan., Cig. (T.); črteže za rudokopnjo napravljati, DZ.
  81. rudovı̑t, adj. erzhaltig, Cig., Jan.; rudovite kopeli, die Mineralbäder, Cig. (T.).
  82. rudozdẹ̑łnica, f. das Hüttenwerk, DZ.
  83. rudožgȃłnica, f. das Rösthaus in den Hüttenwerken, Cig.
  84. rudožgȃvəc, -vca, m. der Röster in den Hüttenwerken, Cig.
  85. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
  86. rúhati, -am, vb. impf. rühren, erschüttern, lockern, vzhŠt.- C.; r. se, sich bröckeln, rieseln, vzhŠt.- C.
  87. rúhọ, n. 1) = ruha 1), das Leintuch, das Bettuch, C.; — das Tischtuch, C.; — ubrano r., die Draperie, Cig. (T.); — ( pren.) der Deckmantel: lenobo pokrivati z ruhom svetosti, LjZv.; — 2) das Linnenzeug, kajk.- Valj. (Rad).
  88. rȗjhtati, -am, vb. impf. = regetati, schreien wie die grünen Teichfrösche, Mur.
  89. rúkati, -kam, -čem, vb. impf. brüllen: krave, voli rukajo, Vrt., Lašče- Levst. (M.); jelen ruka, der Hirsch schreit, röhrt, V.-Cig., Lašče- Levst. (M.); — brunften (o jelenu), Cig., Jan., M.
  90. rȗklja, f. = rutica, die Raute, Štrek.; — prim. rukulja.
  91. rúkulja, f. der Senfkohl (eruca sativa), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Doppelsame (diplotaxis), Breg ( Ist.)- Erj. (Torb.); — die Rauke (sisymbrium officinale), Z., Medv. (Rok.); — iz it., Štrek. (Arch.).
  92. rumę̑n, m. 1) der Ducaten, C.; — 2) ein rothgelber Ochs, BlKr., Lašče- Levst. (M.).
  93. rumę̑nce, n. der Eierdotter, Kor.- Jarn.
  94. rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.
  95. rumeníca, f. 1) gelbe Erde, Cig.; — svinčena r., das Bleigelb, Cig.; — 2) = pisanka, piruh, das Osterei, ogr.- C.; — 3) neka breskev, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka zgodnja češpa, C.; — 5) die Gelbsucht, Jarn., Cig., Gor.; — 6) = cinober, Cig., Jan.
  96. rumeník, m. 1) der Eierdotter, C.; — 2) der Saflor (carthamus), C., Tuš. (B.).
  97. rumenjáča, f. das Osterei, C.
  98. rumenják, m. 1) der Eierdotter; — 2) der Ducaten; — 3) der Citronenfalter (colias rhamni), Erj. (Ž.).
  99. rumenjákast, adj. dottergelb, Cig.
  100. rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.- C., Koborid- Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.- Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.

   21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA