Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (22.055-22.154)

  1. rọ̑govəc, -vca, m. 1) der Hornstein, Cig. (T.), C.; — 2) das Kerat, das Hornsilber, h. t.- Cig. (T.).
  2. rogovíla, f. 1) der Gabelast; — das Gabelholz, die Gabelstange; — pl. rogovile, das Gabelgehörn, das Gabelgeweih, Mur., Cig., Jan., Ip.- M.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer, Gor.; — 3) ein ungeschickter Mensch, M.
  3. rogovı̑łčək, -čka, m. eine Art kleine Pfahlbohne, Z.; — die Stechwinde, die Sassaparille (smilax), C., Tuš. (B.).
  4. rogovı̑lež, m. 1) der Unruhestifter, der Streichmacher, der Wühler; pred sodbo poklicati koga kot rogovileža, Cv.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
  5. rogovı̑łstvọ, n. ungestümes Treiben; — das Unruhestiften, die Wühlerei, C., nk.
  6. rógoz, -gǫ́za, m. der Rohrkolben (typha): ozkolisti, širokolisti r. (t. angustifolia, latifolia), Tuš. (R.), jvzhŠt.; pos. suhi listi te rastline, katere devajo sodarji posodam v sklepe ali z njimi čepe, vehe in pipe ovijajo, Mur., Jan., BlKr., jvzhŠt.; — tudi: rogòz.
  7. rogǫ̑znica, f. 1) rogoznice, die Rohrkolben (typhaceae), Tuš. (R.); — 2) eine Rohrkolbenmatte: za sedež in posteljo rabijo preproste rogoznice po tleh razprostrte, Navr. (Let.); rogoznico plesti, Cv.
  8. rogozovína, f. Rohrkolbenblätter, jvzhŠt.
  9. rogǫ́ža, f. 1) die aus Rohrkolbenblättern geflochtene Wagendecke, Cig.; — 2) = ceker, C.
  10. rogožína, f. etwas aus Rohrkolbenblättern Geflochtenes: rogožine plesti, Cv.
  11. rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
  12. rogúša, f. 1) ein Pfahl mit einer oder mehreren Zacken, Z.; ein gabeliger Zaunpfahl, Dol.; — 2) posebna vrsta potice na svatovščini, Notr.; — 3) = neka mala ped, kolikor namreč je dlan široka z iztegnjenim palcem, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Notr.- Z., BlKr.- Let., jvzhŠt.
  13. rohnẹ̑nje, n. das Toben: utolažiti r. ljudstev, (rohnénje) Trav.- Valj. (Rad).
  14. rohnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) grunzen, Jan., C.; knurren, murren, Cig., Jan.; — 2) toben, wüthen; tvoji zoprniki rohne, Trav.- Valj. (Rad); Ves togoten rohni paša, Npes.-K.; — ungestüm, mit drohender Stimme reden, Cig.
  15. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  16. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
  17. rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
  18. rójen, adj. Geburts-: rojeni list, der Geburtsschein: Dajte meni rojen list, Npes.-K.; svoj rojeni dan obhajati, seinen Geburtstag feiern, Trub.
  19. roję́nəc, -nca, m. der Geborene, Mur., Cig., Jan.; solnčne matere rojenci = žarki, Greg.
  20. rojeníca, f. 1) die Gebärerin, Skal.- Let.; — 2) bajeslovno bitje; rojenice so ženske, katere človeku ob njegovem rojstvu njegovo osodo prerokujejo; — 3) = deseta sestra, Gor.
  21. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
  22. rójenski, adj. rojenska dežela, das Vaterland, Trub.
  23. rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
  24. rojíšče, n. die Schwarmstelle, C.
  25. rójstvən, -stvəna, adj. = rojsten, Mur., Cig. (T.), nk.
  26. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.
  27. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
  28. rokàt, -áta, adj. mit Händen versehen, (v uganki): ni rogato ni rokato, pa vender cesarja s konja požene (= postelja), Vrt.
  29. rokáv, m. 1) der Ärmel; imeti jok za rokavom = zum Weinen geneigt sein, Jurč.; — 2) pl. rokavi = rokavci, das kurze, bis zu den Lenden reichende Ärmelleibchen des weiblichen Geschlechtes; — vrhnja, kratka, bela jopa ženska, BlKr.; — 3) rokav, der Flussarm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — der Canal, DZ.; — 4) = rokavu podoben kos polja, Cig.
  30. rokávəc, -vca, m. dem. rokav; 1) das Ärmelchen, Mur., Cig., Jan.; — der Vorsteckärmel, Cig., Jan.; — 2) pl. rokavci = rokavi, das kurze weibliche Ärmelhemd, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; — 3) rokavec, das Leimkraut (silene inflata), Pod Tabrom ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  31. rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).
  32. rokodẹ̑łəc, -łca, m. der Handwerker, der Handarbeiter.
  33. rokodẹ̑łka, f. die Handarbeiterin, Cig., Jan.
  34. rokodẹ̑łnica, f. die Manufactur, die Werkstätte, Cig., C.
  35. rokodẹ̑łščina, f. die Professionistenarbeit(en), Levst. (Cest.).
  36. rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
  37. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
  38. rokotvǫ̑rəc, -rca, m. der Manufacturarbeiter, Jan. (H.).
  39. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
  40. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
  41. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
  42. ròm, róma, m. 1) der Rahmen; — 2) die Randleiste der Schuhsohle, Levst. (Rok.); na rom šivati škornje, Z., Levst. (Rok.), Št., Gor.
  43. rǫ̑manje, n. das Pilgern, das Wallfahrten.
  44. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
  45. romátati, -tam, -čem, vb. impf. = romotati, poltern, rumpeln, C., jvzhŠt.
  46. rǫ̑mati, -am, vb. impf. wallfahrten, pilgern; — ( pren.) wallen.
  47. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  48. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
  49. rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; — prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
  50. rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
  51. ropǫ̑ntati, -am, vb. impf. poltern, Valj. (Rad).
  52. ropòt, -póta, m. das Gepolter, das Getöse.
  53. ropotáč, m. der Polterer; ( pren.) der Schreier: duševne veše in puhli ropotači, Zv.
  54. ropotáčiti, -ȃčim, vb. impf. poltern, Jan., SlN.
  55. ropotáłən, -łna, adj. Polter-, Cig.
  56. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
  57. ropotȃnje, n. das Poltern, das Rumpeln.
  58. ropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, rumpeln; — klappern.
  59. ropotàv, -áva, adj. polterhaft, Cig., Jan.
  60. ropotȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
  61. ropotávost, f. der Poltersinn, Cig.
  62. rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
  63. 2. rosíca, f. die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — prim. rusica 2).
  64. 1. rosíka, f. rosike, die Sonnenthauarten (droseraceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  65. rosílọ, n. 1) das Thauen, Cig.; — 2) die Flachsröste, Z.
  66. rosíšče, n. 1) die Flachsröste, Jan.; — 2) der Thaupunkt ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  67. rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.- Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.
  68. rosı̑vəc, -vca, m. der Flachsröster, Cig.
  69. rosníca, f. 1) rjava r., der Grasfrosch (rana temporaria), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Erdrauch (fumaria), Cig., Medv. (Rok.).
  70. rosokàz, -káza, m. das Thaupunkt-Hygrometer, h. t.- Cig. (T.).
  71. rosopàs, -pása, m. das Fuchsschwanzgras (alopecurus sp.), Sv. Peter pri Gorici, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., Z., Medv. (Rok.).
  72. rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.- Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).
  73. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
  74. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
  75. 2. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rösten; — iz nem.
  76. rotácija, f. vrtenje, die Rotation.
  77. 1. rotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).
  78. rotnína, f. ungesundes Obst, Cig.; — prim. roten.
  79. rotnjȃva, f. die Wunde an einem Baume, Cig.; — prim. roten.
  80. ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.- Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.- Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.
  81. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  82. rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
  83. róvəc, -vca, m. neki hrošček: der Rebenstecher, SlGor.
  84. rovína, f. die Hackfrüchte, vsak sadež, ki se okopava = okopavina, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  85. rovíšče, n. der Graben, Levst. (Močv.), Nov.; obcestna rovišča, die Seitengräben an der Straße, Levst. (Cest.).
  86. rǫ̑vt, m. das Gereut, das Neuland, bes. ein ausgestockter, in eine Bergwiese verwandelter Wald, Cig., Jan., Šol., Gor.; po rovtih kosijo, po planinah pa le pasejo, Gor.; — prim. bav. raut, reut.
  87. rǫ̑vtar, -rja, m. der Besitzer eines Gereutes, der Gereuter, Cig., Gor., Notr.
  88. rǫ̑vtarski, adj. Gereuter-; rovtarske Atene, Preš.
  89. rǫ̑zga, f. 1) der Weinrebenzweig; — der abgeschnittene Rebenzweig; — 2) die Weinrebe; — 3) zlata r., die Goldruthe, der Wundklee (solidago virga aurea), Cig.
  90. rozgòt, -óta, m. lautes Lachen, Habd.- Mik., C.
  91. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
  92. rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
  93. rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  94. rǫ̑žar, -rja, m. der Kräutersammler, Cig.; — der Blumenverkäufer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  95. rǫ̑žarica, f. 1) die Kräutersammlerin, Cig.; — 2) das Rosenmädchen, Cig., Jan.; — 3) (smokva) r., die Rosenfeige, Cig.
  96. róžək, -žka, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) der Fühlfaden der Insecten, Cig.
  97. rožę́nəc, -nca, m. der Hornstein, Cig.
  98. roženína, f. 1) die Hornmasse, die Hornsubstanz, C., Levst. (Podk.); — 2) die Hornarbeit, Cig.; — coll. aus Horn verfertigte Dinge, Gor.
  99. roženı̑nar, -rja, m. der Hornarbeiter, Cig.
  100. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.

   21.555 21.655 21.755 21.855 21.955 22.055 22.155 22.255 22.355 22.455  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA