Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (22.001-22.100)

  1. rǫ̑bič, m. dem. 2. rob; die Kante, Jan. (H.).
  2. rǫ̑bički, adv. = auf die Kante gestellt, vzhŠt.
  3. 2. robı̑dnica, f. 1) die Schrotsäge (um etwas der Länge nach in zwei Hälften zu zersägen), V.-Cig., Jan.; — 2) sekira, s katero se cepijo drva, Šenpas- Erj. (Torb.); — pogl. robilnica.
  4. robílọ, n. das Börteleisen der Klempner (um einen scharfen Rand umzubiegen), Cig.
  5. robína, f. 1) = zelena lupina orehova, Guts.- Cig., C.; — 2) brüchiges Gestein (faules Gebirge), V.-Cig.; — 3) coll. die Hackfrüchte: repa, korenje itd., Bes.
  6. 1. rǫ́biti, -im, vb. impf. 1) mit einem Saum versehen, einsäumen; srajce, robce r.; — 2) Kanten machen, ecken, Cig., M.; — 3) (einen Baumstamm) quer hacken, Cig., C., Met., BlKr.- M.; — fällen, Jarn., Cig., Zora; — drva r., Holz hacken, Cig.; — schlagen, zuschlagen, Jarn.; robili so se = bili so se, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) roh aussprechen: r. komu kosmate, jemandem Grobheiten sagen, SlN.; r. in štuliti besedo, Glas.
  7. rǫ̑bkanəc, -nca, m. die von der grünen Schale befreite Nuss, (-ánəc) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  8. rǫ̑bkati, -am, vb. impf. 1) von der äußern Schale befreien, schälen, M.; orehe r., Cig., C., Pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.), Polj.; lešnike r., Cig., Polj.; — entkörnen (rebeln): turščico r., C., Svet. (Rok.), Tuhinj ( Gor.)- Štrek. (LjZv.); — abkratzen: zid r., C.; — 2) r. se, streiten, raufen, Gor.
  9. robováti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste thun, ein Sclave sein, Jan., nk.
  10. robǫ́vən, -vna, adj. Kanten-: robǫ̑vni kot, der Kantenwinkel, Cel. (Geom.).
  11. robovníca, f. črta r., die Kantenlinie, Cel. (Geom.).
  12. robúda, f. schlechtes Gras, C.
  13. rǫ́ča, f. 1) die Handhabe, der Henkel, Mur., Cig., Met., Mik., BlKr.; cehta z dvema ročama, Dict.; der Griff: sabljo za ročo prijeti, Jurč.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — 2) die Handlehne, Cig., Jan.; lekat svoj na ročo njenega stola naslanjaje, Jurč.; — das Geländer, Cig., Jan.; ( z. B. vor dem Presbyterium), Rib.; die Barrière, Levst. (Cest.); — 3) die Pflugwiede, Dol.; — 4) das Tragband, Z.; — roče, die Hosenträger, Z.
  14. ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.- Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).
  15. rǫ́čast, adj. armig, Cig., Jan.; ročasti svečnik, der Armleuchter, Cig.
  16. 1. rǫ́čən, -čna, adj. Termin-: rǫ̑čni račun, die Terminrechnung, Cig. (T.).
  17. ročíca, f. 1) dem. roka; das Händchen; bele ročice; — 2) die Wagenrunge, die Wagenkipfe; — 3) die Handhabe, der Griff, Cig., Jan., C.; r. na meču, Dict.; — die Kurbel, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), DZ.; — der Hebearm in den Mühlen, in der Stampfe, Cig., Notr.; — die Pflugsterze, Cig., Jan., Vrt.; — 4) die Ranke, der Schlingfaden, Cig., Jan.; ročice na vinski trti, Dict.; — 5) del strešnega odra: der Pfettenbug, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 6) rǫ̑čica, das Handkrüglein, Mur.
  18. ročíti, -ím, vb. impf. 1) reichen, Danj.- Mik.; — 2) r. se, gut vonstatten gehen, Cig., Jan.; delo se mu dobro roči, Gor.- M.
  19. ročník, m. 1) die Handhabe, der Griff, Mur., Cig., Jan.; r. na sablji, Zora; r. na bodalu, Jurč.; — bes. der Dreschflegelstiel; — der Peitschenstiel, Cig.; — der Büchsenschaft, Cig.; — das Messerheft, Cig.; — die Pflugsterze, Mur., Cig.; — der Thürgriff, C.; — 2) das Handtuch, C., Valj. (Rad); — 3) die Wiede, die die Wagenleiter an der Kipfe festhält, Gor.
  20. rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.- C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  21. 1. rǫ̑d, rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.- M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
  22. rǫ̑dba, f. = rodovina, Vrt.; blagosrčnost je bila delež vse njegove rodbe, Levst. (Zb. sp.); jaz sem iz te rodbe, Svet. (Rok.); — die Verwandtschaft: k rodbi je kam šla, Jurč.
  23. rodbəníca, f. die Verwandte, Navr. (Kop. sp.).
  24. rodbəník, m. der Verwandte, Glas., Navr. (Kop. sp., Let.).
  25. rodbı̑nəc, -nca, m. 1) der Verwandte, Mur.; — 2) das Familienglied, Mur.
  26. rodẹ́vati, -am, vb. impf. zu zeugen, zu gebären pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se, zu entstehen pflegen: v krčmi se rodeva poboj, Bes.
  27. rodíca, f. 1) = roditeljica, Mur., Jan., kajk.- Valj. (Rad), LjZv.; — 2) die Blutsverwandte, ogr.- C.
  28. rodílja, f. 1) = roditeljica, Jan.; — 2) die Wöchnerin, C.
  29. rodíšče, n. die Geburtsstätte, der Geburtsort, Cig., Jan., Raič (Slov.), Zora.
  30. 1. rodíti, -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
  31. 2. róditi, rǫ́dim, vb. impf. sorgen, sich kümmern, beachten: r. za koga, kaj, Dict., Guts., Cig., Jan., Trub., Dalm., Podkrnci- Erj. (Torb.); za Boga ne rodi, Dalm.; za nikogar ne rodi, Trub.; za kaj malega nič ne rodi, Guts. (Res.).
  32. rọ̑dka, f. der Fruchtknoten, ogr.- Valj. (Rad).
  33. rodníca, f. 1) die Gebärerin, die Mutter, Dict., Cig., Jan.; — die Natur, ogr.- C.; — 2) = sorodnica, die Anverwandte, Mur., Cig.
  34. rodník, m. 1) der Erzeuger, Dict., Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad); — pl. rodniki, die Eltern, Cig.; — 2) der Anverwandte, Mur., Cig., Zora.
  35. rodnják, m. der Verwandte, Mur.
  36. rodnjákinja, f. die Verwandte, Mur.
  37. rodoslǫ́vən, -vna, adj. genealogisch, Cig., Jan.; rodoslǫ̑vna knjiga, das Geschlechtsregister, Cig. (T.).
  38. rodoslǫ̑vnik, m. das Stammregister, Jan. (H.).
  39. rodọ̑st, f. die Rauheit, die Sprödigkeit, Cig., Jan.; — die Härte (des Ausdrucks), Jan.
  40. rodovı̑nəc, -nca, m. der Anverwandte, Cig., Jan., M.
  41. rodovítiti, -ı̑tim, vb. impf. fruchtbar machen, befruchten, Cig., Jan., nk.
  42. rodovı̑tnica, f. = rodovitna žena, die Heckmutter, Cig., Jan.
  43. rodǫ̑vnik, m. das Geschlechtsregister, die Stammtafel, Jan., Cig. (T.).
  44. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
  45. rogáč, m. 1) der Gehörnte, Mur., Cig.; = vol, Mur.; — 2) der Hirschkäfer (lucanus cervus); — 3) der Teufel; peklenski r., DSv.; v jezi mu reče: rogač, Jsvkr.; — 4) ein zweimännischer Hobel, Cig.; — 5) der Hornamboss, Cig.
  46. rogáča, f. die Gehörnte: = krava, Mur.
  47. rogȃčka, f. 1) die Gehörnte, Bes.; — 2) obla, ploščata in drobna smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  48. rogátati, -am, vb. impf. poltern, lärmen, ogr.- M., C.
  49. rǫ́gati se, -am se, vb. impf. verhöhnen, verspotten: r. se komu, čemu, Dol.- Cig., Jan., Prip.- Mik., nk.
  50. rogítati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, C., Št.- Z.
  51. rǫ̑glja, f. 1) das Gabelholz, Habd.- Mik.; — 2) obeljena smrekova vejčica, na katero jagode natikajo, Kr.- Valj. (Rad); — = ostrv, die Hüfelstange, Svet. (Rok.); — 3) pl. roglje, eine Leiter, die aus einem Baumstamm mit seinen kurz behackten Ästen besteht, Hal.- C.; — pl. roglje, eine Art Getreideharfe ohne Dach, Gor.- Cig.; — 4) pl. roglje, die Heugabel, Cig., BlKr.; — 5) roglja, das Sprudelholz, der Quirl, Guts., Jarn., KrGora; — 6) goveje in ovčje ime, Tolm., Krn- Erj. (Torb.); eine Kuh oder Ziege mit langen Hörnern, M.
  52. rǫ̑gljež, m. ein großer, ungeschickter Mensch, Cig.; — prim. 2. rogelj.
  53. rogokrı̑łəc, -łca, m. rogokrilci = hrošči (coleoptera), Erj. (Z.).
  54. rogolı̑čnik, m. der Hornstein, Erj. (Min.).
  55. rọ̑govəc, -vca, m. 1) der Hornstein, Cig. (T.), C.; — 2) das Kerat, das Hornsilber, h. t.- Cig. (T.).
  56. rogovíla, f. 1) der Gabelast; — das Gabelholz, die Gabelstange; — pl. rogovile, das Gabelgehörn, das Gabelgeweih, Mur., Cig., Jan., Ip.- M.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer, Gor.; — 3) ein ungeschickter Mensch, M.
  57. rogovı̑łčək, -čka, m. eine Art kleine Pfahlbohne, Z.; — die Stechwinde, die Sassaparille (smilax), C., Tuš. (B.).
  58. rogovı̑lež, m. 1) der Unruhestifter, der Streichmacher, der Wühler; pred sodbo poklicati koga kot rogovileža, Cv.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
  59. rogovı̑łstvọ, n. ungestümes Treiben; — das Unruhestiften, die Wühlerei, C., nk.
  60. rógoz, -gǫ́za, m. der Rohrkolben (typha): ozkolisti, širokolisti r. (t. angustifolia, latifolia), Tuš. (R.), jvzhŠt.; pos. suhi listi te rastline, katere devajo sodarji posodam v sklepe ali z njimi čepe, vehe in pipe ovijajo, Mur., Jan., BlKr., jvzhŠt.; — tudi: rogòz.
  61. rogǫ̑znica, f. 1) rogoznice, die Rohrkolben (typhaceae), Tuš. (R.); — 2) eine Rohrkolbenmatte: za sedež in posteljo rabijo preproste rogoznice po tleh razprostrte, Navr. (Let.); rogoznico plesti, Cv.
  62. rogozovína, f. Rohrkolbenblätter, jvzhŠt.
  63. rogǫ́ža, f. 1) die aus Rohrkolbenblättern geflochtene Wagendecke, Cig.; — 2) = ceker, C.
  64. rogožína, f. etwas aus Rohrkolbenblättern Geflochtenes: rogožine plesti, Cv.
  65. rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
  66. rogúša, f. 1) ein Pfahl mit einer oder mehreren Zacken, Z.; ein gabeliger Zaunpfahl, Dol.; — 2) posebna vrsta potice na svatovščini, Notr.; — 3) = neka mala ped, kolikor namreč je dlan široka z iztegnjenim palcem, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Notr.- Z., BlKr.- Let., jvzhŠt.
  67. rohnẹ̑nje, n. das Toben: utolažiti r. ljudstev, (rohnénje) Trav.- Valj. (Rad).
  68. rohnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) grunzen, Jan., C.; knurren, murren, Cig., Jan.; — 2) toben, wüthen; tvoji zoprniki rohne, Trav.- Valj. (Rad); Ves togoten rohni paša, Npes.-K.; — ungestüm, mit drohender Stimme reden, Cig.
  69. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  70. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
  71. rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
  72. rójen, adj. Geburts-: rojeni list, der Geburtsschein: Dajte meni rojen list, Npes.-K.; svoj rojeni dan obhajati, seinen Geburtstag feiern, Trub.
  73. roję́nəc, -nca, m. der Geborene, Mur., Cig., Jan.; solnčne matere rojenci = žarki, Greg.
  74. rojeníca, f. 1) die Gebärerin, Skal.- Let.; — 2) bajeslovno bitje; rojenice so ženske, katere človeku ob njegovem rojstvu njegovo osodo prerokujejo; — 3) = deseta sestra, Gor.
  75. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
  76. rójenski, adj. rojenska dežela, das Vaterland, Trub.
  77. rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
  78. rojíšče, n. die Schwarmstelle, C.
  79. rójstvən, -stvəna, adj. = rojsten, Mur., Cig. (T.), nk.
  80. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.
  81. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
  82. rokàt, -áta, adj. mit Händen versehen, (v uganki): ni rogato ni rokato, pa vender cesarja s konja požene (= postelja), Vrt.
  83. rokáv, m. 1) der Ärmel; imeti jok za rokavom = zum Weinen geneigt sein, Jurč.; — 2) pl. rokavi = rokavci, das kurze, bis zu den Lenden reichende Ärmelleibchen des weiblichen Geschlechtes; — vrhnja, kratka, bela jopa ženska, BlKr.; — 3) rokav, der Flussarm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — der Canal, DZ.; — 4) = rokavu podoben kos polja, Cig.
  84. rokávəc, -vca, m. dem. rokav; 1) das Ärmelchen, Mur., Cig., Jan.; — der Vorsteckärmel, Cig., Jan.; — 2) pl. rokavci = rokavi, das kurze weibliche Ärmelhemd, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; — 3) rokavec, das Leimkraut (silene inflata), Pod Tabrom ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  85. rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).
  86. rokodẹ̑łəc, -łca, m. der Handwerker, der Handarbeiter.
  87. rokodẹ̑łka, f. die Handarbeiterin, Cig., Jan.
  88. rokodẹ̑łnica, f. die Manufactur, die Werkstätte, Cig., C.
  89. rokodẹ̑łščina, f. die Professionistenarbeit(en), Levst. (Cest.).
  90. rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
  91. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
  92. rokotvǫ̑rəc, -rca, m. der Manufacturarbeiter, Jan. (H.).
  93. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
  94. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
  95. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
  96. ròm, róma, m. 1) der Rahmen; — 2) die Randleiste der Schuhsohle, Levst. (Rok.); na rom šivati škornje, Z., Levst. (Rok.), Št., Gor.
  97. rǫ̑manje, n. das Pilgern, das Wallfahrten.
  98. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
  99. romátati, -tam, -čem, vb. impf. = romotati, poltern, rumpeln, C., jvzhŠt.
  100. rǫ̑mati, -am, vb. impf. wallfahrten, pilgern; — ( pren.) wallen.

   21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301 22.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA