Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (21.901-22.000)

  1. rẹšı̑vəc, -vca, m. der Erlöser, der Befreier, der Retter, Cig.
  2. rẹšníca, f. die Erlöserin, die Retterin, Mur., Cig.; r. smrt, Str.
  3. rẹšník, m. der Erlöser, der Retter, Mur., Cig., Jan.
  4. rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).
  5. 1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
  6. 2. rę̑šta, f. r. drv, eine Klafter Holz, Guts., Cig., Jan., Ig (Dol.); — prim. bav. tristen, Haufen, Schober, Štrek. (Arch.).
  7. rę̑štati, -am, vb. impf. in Klaftern legen, klaftern, V.-Cig.
  8. rẹ̑ta, f. eine große Reiter, Mur., Cig., Jan., Kr.; — prim. retra; stvn. ritera, Mik. (Et.).
  9. rẹ̑tar, -rja, m. = mož, kateri rete dela, der Reitermacher, Cig.
  10. rẹ̑tati, -am, vb. impf. mit der großen Reiter reitern, Cig., Kr.
  11. rẹ̑tavəc, -vca, m. der Reiterer, Cig.
  12. retōrta, f. prekapnica, die Retorte ( chem.); r. z grlcem, die tubulierte Retorte, h. t.- Cig. (T.).
  13. rẹ̑var, -rja, m. plavi r., die Wegwarte, die Cichorie (cichorium intybus), Josch.
  14. rę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, Jan.; grob, unfreundlich sein, Mur.; murren, unwillig sein, Jan.; r. nad kom, jemanden auszanken, ausschelten, Jan.; učenci, to videti, so revkali nad otroki, Ravn.; še revkal je v Gospoda, Ravn.; — prim. rjuti.
  15. rẹ̑z, -ı̑, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; ( die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe ( z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
  16. rẹzáč, m. 1) der etwas schneidet: der Futterschneider, Jan.; — der Vorschneider, Cig.; — der Sägemann, Telov.; — der Rebenschnitter, Mur., Danj.- Mik., Vrtov. (Vin.), Trst. (Let.), Št.; — 2) das Schneidewerkzeug für Reben, M.
  17. rẹzȃčka, f. die Futterbank, die Häckerlingsbank, Cig.
  18. rẹzáłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȃłni stol, die Futterbank, Jan.
  19. rẹ̑zančki, m. pl. dem. rezanci; geschnittene Nudeln, Dol.
  20. rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
  21. rẹ̑zanica, f. 1) der Häckerling, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Brotschnitte, Jan.; — 3) das Brett: voda je odvzela na žagi vse hlode in rezanice, SlN.
  22. rẹ̑zanik, m. = rezanec, der Verschnittene, Mur.
  23. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
  24. rẹzȃtva, f. = rezatev, jvzhŠt.
  25. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
  26. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
  27. rẹ́zica, f. 1) die Schnittwunde, das Schnittmal, C.; — 2) die Spalte, M.; die Fuge, Vrtov. (Vin.).
  28. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
  29. rẹ̑zljaj, m. die Schnitte; r. kruha, Cig., Dol.
  30. rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
  31. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
  32. režálọ, n. der Zahnfletscher, der Grinser, Cig., Jan.; der Knurrkater ( fig.), Cig.; — = kdor se vedno smeje ali joka, Z.; pos. das Plärrmaul, Ljub.
  33. režȃnəc, -nca, m. der Falz (im Brette), Cig.; pl. režanci, der Falz des Sägerahmens, Cig.; tramovi pri vodni žagi, po katerih se voz premiče, Poh.
  34. režȃnje, n. 1) das Klaffen; — das Zähnefletschen, das Grinsen; — 2) das Keifen; — 3) das laute Lachen; — das Plärren.
  35. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
  36. réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
  37. réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
  38. režisȇr, -rja, m. prireditelj gledaliških predstav, der Regisseur, nk.
  39. rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
  40. rẹžnják, m. das Klötzenbrot, C.; — gedünstete Obstschnitten, C.
  41. režúlja, f. ženska, katera se rada smeje, M., Z.
  42. režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
  43. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
  44. ribárnica, f. 1) das Fischhaus, Cig.; — 2) der Fischbehälter, Levst. (Pril.).
  45. ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  46. ríbica, f. dem. riba; 1) das Fischlein; — 2) človeška r., der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.); — 3) ein Insect: der Zuckergast (lepisma), Erj. (Z.); — 4) der Muskel, Mur., V.-Cig.; — ribice, die Waden, BlKr.; — 5) das Rückenfleischstück, bes. beim Schwein, der Jungferbraten, V.-Cig., Jan., C., Št.; — 6) die Niere, Mur., Št.- Cig.; — 7) die Schafgarbe (achillea millefolium), Josch.
  47. rı̑bič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.- Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.- Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
  48. rı̑bnik, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan., M.
  49. rı̑bnikar, -rja, m. der Teichmeister, Cig.
  50. rı̑bniški, adj. Teich-.
  51. ribnjáča, f. der Fischbehälter, Cig.
  52. rı̑bnjak, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan.; ribič z ribnjakom na hrbtu, Cv.
  53. rı̑čet, m. ein Gericht aus Gerstengraupen, denen etwas (meist Fisolen) beigemengt ist; — der Mischmasch; to je pravi ričet! — prim. kor.-nem. ritschad (enaka jed), bav. rütscher, avstr.-nem. ritscher, Štrek. (Arch.).
  54. rídovnik, m. 1) die Steuerstange des Wagens, Dol.; — 2) der Nagel, der durch den Rungschemel geht, Dol.
  55. rídžan, m. der Lichtfuchs, Mur., Jan., vzhŠt.- C.; — živinče rdečkaste ali rjavkaste barve, BlKr.- Let.
  56. rı̑džək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., ob spodnji Dravi- C. ( Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.- C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.- C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.
  57. rı̑džka, f. eine fuchsrothe Stute, Mur., vzhŠt.- C.
  58. rihljȃnčən, -čna, adj. = ohlančen: rihljančno platno, mittelfeine Hausleinwand, jvzhŠt.
  59. ríjan, m. živinče rdečkaste ali rjavkaste dlake, Cig., BlKr.- Let.; — prim. ridžan.
  60. rı̑łəc, -łca, m. 1) der Rüssel; — r. kuhati = jezen biti, schmollen, Kr.; — 2) ein vorspringender Theil, der Vorsprung, Cig., Jan.; das Vordertheil des Schiffes, Cig., C.; — der vorderste Theil des Holzschuhes, Cig.
  61. ríniti, rı̑nem, vb. impf. 1) schieben, drängen; voz r.; — 2) sich drängen, dringen; kam rineš? wohin drängst du dich? rastlina rine iz zemlje; mozoljček rine izpod kože; — tako rinemo naprej, so fretten wir uns durch, Z.; — 3) r. se, sich drängen, dringen; kam se rineš? r. se na koga, jemanden anfallen, ogr.- C.
  62. 2. rı̑s, m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.
  63. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta- Erj. (Torb.).
  64. 2. rísa, f. = črta, poteza, der Strich, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  65. risȃle, f. pl. Pfingsten, ogr.- Mik.; okoli risal, ogr.- Valj. (Rad); (tudi: risali, m. pl., C., Mik. [Et.]); — prim. stsl. rusaliję, pentecoste, Mik. (Et.).
  66. rı̑sanica, f. ein gezogenes Rohr, eine geriefelte Büchse, Jarn., Cig., Jan., BlKr.
  67. rìt, rı̑ti, f. der Hintere, der Arsch.
  68. rítanje, n. das Ausschlagen mit den Hinterfüßen (von Thieren); — das Stoßen mit den Füßen.
  69. rítast, adj. 1) einen großen Hintern habend, Mur., Cig.; — v uganki: lesen grad, poln ritastih bab (= žličnjak), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) gerne ausschlagend, Polj.
  70. rítati, -tam, -čem, vb. impf. mit den Hinterfüßen ausschlagen; kobila rita, če je ovsa sita, C.; — mit den Füßen stoßen, unruhig sein: otrok rita, jvzhŠt.
  71. ríti, rı̑jem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
  72. rı̑tina, f. = debelejši konec posekanega debla ali snopa, Cig., Jan., Z., Kr.; — der untere Theil einer Pflanze, C., Z.
  73. rı̑tinje, n. coll. die unteren Theile von Bäumen und anderen Pflanzen, C.
  74. rı̑tka, f. dem. rit; 1) ein kleines Gesäß, das Ärschlein; — 2) das dicke Ende des Eies, Z., Levst. (Rok.); — das Stengelende des Apfels, Z.; — 3) der dicke Theil einer Garbe oder eines gefällten Baumes, C.
  75. rı̑tnica, f. 1) der Hinterbacken, Jarn., Cig., DZ.; — 2) = ritnik, der Mastdarm, Mur.
  76. rítniti, rı̑tnem, vb. pf. mit dem Hinterfuße o. den Hinterfüßen einen Schlag versetzen, ausschlagen; konj me je ritnil.
  77. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
  78. rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, ( prim. it. ruzzare, schäkern) Sv. Peter (pri Gorici)- Erj. (Torb.), Kras, GBrda.
  79. 1. ríža, f. 1) die Riese, die Holzrutsche, Cig., Jan., Gor., Dol., Št.; — 2) der Streifen; (tkati) pretanke riže šlaraste, Npes.-K.; — die Reihe, die Zeile, Guts., Mur., Jan.; — iz nem.
  80. rı̑žišče, n. das Reisfeld (nach der Ernte), Jan. (H.).
  81. rı̑žnica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Poh.- Erj. (Torb.).
  82. rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
  83. rjavẹ̑nje, n. das Rosten.
  84. rjavẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rostig werden, rosten; železo rjavi; — 2) braun werden, sich bräunen; vino rado rjavi, kadar trgajo o deževnem vremenu, M.
  85. rjavíčast, adj. rothhart, rothseitig: r. les (von Bäumen, die auf der einen Seite einen rothen, brüchigen Strich Holz haben), V.-Cig.
  86. rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  87. rjȗšnica, f. die Brautmutter, Kor.- Cig., Jan.; = vodilja, die Brautführerin, Slom.- Cig.
  88. rkə̀lj, rkljà, m. = hlod, posebno smrekov, kolikršen se daje na žago, Dol.- Erj. (Torb.); — übhpt. der noch runde entästete Baumstamm, Dol.; drvarji so spuščali po drči rklje, LjZv.; ŕkəlj, Savinska dol.; — prim. avstr.-nem. rigel, sagrigel = Sägeklotz, Levst. (Rok.).
  89. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
  90. rǫ́ba, f. die Ware; volnena, suknena r., lesena r.; suha r., to so izdelki od lesa, ki jih Ribničanje prodajajo po svetu; cinjasta roba, glasurierte Töpferware, Lašče- Levst. (Rok.); — ti grda roba ti! du abscheuliches Ding! Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. roba, Ware, Sache.
  91. robáča, f. 1) das Hemd, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Prip.- Mik., Dol.; rǫ́bača, vzhŠt., BlKr.; bes. ein grobes Hemd, Met.; — 2) die vierzeilige Gerste, Z.; — 3) die Kantbirne, Cig.
  92. robȃčka, f. die Platterbse (lathyrus), Cig., Jan., Notr.- Z.
  93. robániti, -ȃnim, vb. impf. lärmen, poltern, rumpeln, Jan., M., Bes., Nov.; z mizo, s stolom r., Gor.; na duri r., an die Thüre schlagen, Gor.
  94. robántiti, -ȃntim, vb. impf. = robaniti, poltern, lärmen, Jan., Bes., BlKr.; robantil je po dvorišču sem ter tja, DSv.; — heftig und grob fluchen, C.
  95. robàt, -áta, adj. 1) mit einem Rand versehen, Mur.; robata skleda, die Randschüssel, V.-Cig.; r. ščit, der Randschild, Cig.; — 2) kantig; — rauh; robato kamenje, Vrtov. (Km. k.); — derb, schroff; robata kletev, ein derber Fluch; robata beseda, ein derbes Wort.
  96. robatíca, f. der Knotenstock, Guts.- Cig., Jan.
  97. robatı̑n, m. trdo usnje pri črevlju iznad pete: robatin se je pošepil, zvrnil, Solkan- Erj. (Torb.).
  98. robȃtka, f. der Knotenstock, Štrek., LjZv.
  99. rǫ́bəc, -bca, m. dem. rob; 1) der Saum, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Rand, die Kante, Cig., Jan.; — 3) das Tüchel (Halstüchel o. Sacktüchel); — 4) der Steinbutt (rhombus maximus), Erj. (Ž.); — 5) der Kantapfel, Cig.
  100. rǫ́bəlj, -blja, m. 1) ein abgehacktes Baumstück, M., Z.; — 2) r. kakega novca, das Schrot einer Münze ( t. j. vsa teža njegova), Cel. (Ar.).

   21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA