Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (21.355-21.454)

  1. razdẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan., nk.; die Classe, Cig., Cel. (Ar.); die Kategorie, Cig.; — voleči r., der Wahlkörper, Levst. (Nauk), DZ.
  2. razdẹlíti, -ím, vb. pf. zertheilen; na dvoje r., halbieren; — dividieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — eintheilen, Jan., Cig. (T.); davek r., die Steuer umlegen, Cig., Jan., Cig. (T.); — vertheilen, ausspenden; denar r. med ubožce.
  3. razdẹljevȃłnik, m. der Vertheiler: r. (pare), die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  4. razdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. poltern, lärmen, Cig.
  5. razdẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m), -dẹ́nem, vb. pf. = razdejati; 1) auseinanderlegen, Cig.; — zergliedern, Cig.; — 2) zerstören, Z.; razuma ne razdeje, Krelj; — zugrunde richten: on je do dobrega razdet, sin ga je razdel, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  6. razdẹ́vati, -am, vb. impf. ad razdeti, razdejati; 1) auseinanderlegen, zerlegen, auseinanderthun, Mur., Cig.; vojake r. na stan (einquartieren), Levst. (Nauk); decomponieren, Cig. (T.); zergliedern, anatomieren, (truplo, mrliča) r., obducieren, Cig., nk.; — r. seno, Heu streuen, Jarn.; — 2) zerstören, vernichten, Cig., Jan., M., nk.; — 3) r. se, stolz thun, Jarn. (Rok.).
  7. razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
  8. razdirljìv, -íva, adj. 1) parteisüchtig, Jan. (H.); — 2) = razrušen, zerstörbar, Cig.
  9. razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
  10. razdȏłžba, f. 1) die Tilgung, die Amortisierung einer Schuld, Cig., DZ.; — 2) die Entlastung eines Angeklagten, Cig.
  11. razdółžən, -žna, adj. 1) Tilgungs-, DZ.; razdȏłžni črtež, der Amortisationsplan, DZ.; razdolžni zalog, der Tilgungsfond, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) Entlastungs-, Cig.; r. svedok, der Entlastungszeuge, Cig.
  12. razdołžíłən, -łna, adj. Tilgungs-, Amortisations-, DZ.; razdołžı̑łni črtež, der Amortisationsplan, DZ.
  13. razdołžnína, f. die Tilgungsquote, DZ.
  14. razdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, den Schlaf vertreiben: r. koga, se, Z., Fr.- C.
  15. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
  16. razdrẹvíti, -ím, vb. pf. auseinandertreiben, Z.; nevihta se je razdrevila, das Gewitter hat sich verzogen, Z.
  17. razdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. zerrütten, Šol., C.; erschüttern, C., Z.
  18. razdrtína, f. 1) die Zerstörung, die Zertrümmerung; — 2) ein verwüsteter, öder Ort, die Trümmer, Cig.; — 3) der Zwiespalt, Dalm.- Valj. (Rad).
  19. razdrúžən, -žna, adj. trennbar, Cig. (T.); razdružno sestavljene besede, trennbar zusammengesetzte Wörter, Cig. (T.).
  20. razdvoję́nci, m. pl. die Entzweiten, Let.
  21. razdvojíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile theilen, Guts.- Cig., Mur.; — entzweien, Mur., Cig., Jan.; r. prijatelje, Škrinj.- Valj. (Rad); — r. se, sich in zwei Theile spalten, in zwei Theile zerfallen, sich scheiden, Guts.- Cig., Mur., Jan.; razdvojile so se učene glave, Erj. (Izb. sp.); sich entzweien, Mur.
  22. rázən, -zna, m. die Spalte, Gor., M., Mik.
  23. rázən, praep. c. gen. = zrazen, außer, mit Ausnahme; razen tega, außerdem.
  24. razfrčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verschwenden, ogr.- C.
  25. razfrfráti, -ȃm, vb. pf. auseinanderflattern, C.
  26. razfrlę́ti, -ím, vb. pf. auseinanderfliegen, Cig.; — r. se, verflattern, Cig.
  27. razgáliti, -im, vb. pf. 1) entblößen; — r. se, sich entblößen; razgaljen, Blößen zeigend, entblößt; razgaljene prsi; razgaljen otrok; — 2) r. se, sich ausheitern, Levst. (Rok.).
  28. razgáljenəc, -nca, m. der Entblößte, Cig.
  29. razgáljenka, f. die Entblößte, Cig.
  30. razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.
  31. razgəníti, -gánem, vb. pf. 1) auseinanderfalten, entfalten, öffnen: r. knjigo, zavitek, Z., LjZv.; ausbreiten: peruti, roke, Cig.; — 2) r. se, aus den Fugen, aus dem Leim gehen, jvzhŠt., C.; — erschüttert werden, sich entsetzen, C.
  32. razgíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.- Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. ( LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
  33. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
  34. razglášati, -am, vb. impf. ad razglasiti; bekannt machen, verkünden, unter die Leute bringen; kmetom r. staro pravdo, Levst. (Zb. sp.).
  35. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
  36. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
  37. razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
  38. razgledíšče, n. der Aussichtspunkt, die Hochwarte, Cig.
  39. razgledovȃnje, n. die Besichtigung, die Musterung.
  40. razgledováti, -ȗjem, vb. impf. ad razgledati; 1) besichtigen, mustern; — 2) r. se nad kom, an jemandem sich ein Beispiel nehmen, Jan., Ravn.; — 3) nad njim se močno razgledujejo, er macht viel Aufsehen, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.
  41. razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
  42. razgnésti, -gnétem, vb. pf. zerkneten.
  43. razgnojíti se, -ím se, vb. pf. recht ins Eitern kommen: rana se je razgnojila, Cig.
  44. razgòn, -gǫ́na, m. 1) das Auseinandertreiben: die Zerstreuung, Cig.; — 2) die Furche, Valj. (Rad), Štrek.: die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur., Št.; — der Feldweg zwischen zwei Äckern, Cig.; — tudi: rázgon.
  45. rázgona, f. die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur.
  46. razgǫ́rčiti, -im, vb. pf. erbittern, Jan. (H.).
  47. razgọ̑rje, n. der Gebirgsknoten, Cig. (T.), Jes.
  48. razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.- Štrek. (Let.).
  49. razgọ̑vor, m. die Unterredung, die Besprechung, die Conversation; na r. vzeti, etwas in Berathung ziehen, Levst. (Nauk).
  50. razgọ̑vorən, -rna, adj. 1) Conversations-: razgovorni jezik, die Conversationssprache, Cig. (T.); — razgovorna znanstva, discursive Wissenschaften, Cig. (T.); — 2) razgovǫ́rən, gesprächig, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); žena je bila jako razgovorna, Erj. (Izb. sp.).
  51. razgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abwendig machen; r. koga; — 2) r. si usta, sich den Mund aufreden, Cig.; — 3) r. se, recht ins Reden kommen, Cig.; — 4) r. se, sich durch Reden abmatten, Cig.
  52. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
  53. razgrajáč, m. der Polterer, der Tumultuant.
  54. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
  55. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
  56. razgrájav, adj. zum Lärmen, Poltern geneigt, Jan.; razgrajav hlapec, SlN.; — tobsüchtig, Jan.
  57. razgrajȃvəc, -vca, m. der Polterer, der Lärmer, der Tumultuant.
  58. razgrèb, -grę́ba, m. aufgewühltes Erdreich, C.
  59. razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
  60. razgréniti, -grę́nem, vb. pf. auseinanderscharren: ausbreiten, ogr.- M.; po ruhi žito razgreniti, da se suši, Dol.; oglje r., die Kohlen schüren, Cig.; — zertheilen: r. vodo, (razgrniti) Cig.
  61. razgrínjati, -am, vb. impf. ad razgrniti; 1) auseinanderbreiten; lan r., Dol., Pjk. (Črt.); — glas se razgrinja = se razlega, Notr.; — 2) enthüllen.
  62. razgŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten; plahte po tleh r.; lan r., Dol.; aufschlagen: bukve r., Jap. (Sv. p.); r. imenike, die Listen auflegen, DZ.; — 2) der Hülle, der Decke berauben, enthüllen: posteljo r.
  63. razgúgati, -am, vb. pf. wackelig machen, Cig.; — zerrütten, Jan. (H.).
  64. razhobotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. sich wuchernd, üppig wachsend verbreiten, überwuchern, Cig.
  65. razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, ( math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); ( stsl., rus.).
  66. razhǫ̑dək, -dka, m. die Ausgabe, die Auslage, DZ., nk.; upravni razhodki, die Regiekosten, Levst. (Pril.).
  67. razhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) aus-, abtreten, zertreten; r. pot; razhojena pot; tla so bila razhojena, Jurč.; r. črevlje, die Schuhe austreten, durch Tragen ausweiten, sie abnützen; — 2) r. se, recht ins Gehen kommen; — tüchtig Bewegung machen, einen tüchtigen Spaziergang machen.
  68. razhọ̑dnik, m. grenkosladki r., bittersüßer Nachtschatten (solanum dulcamara), Erj. (Rok.); ("razhudnik"), Cig., Tuš. (R.).
  69. razhohotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. in lautes Lachen ausbrechen, SlN.
  70. razhrę́bati se, -am se, vb. pf. mit Geräusch zerfallen, zerbersten, Z.; ves čoln se je razhrebal, Bes.; — razhreban, zerklüftet, C.
  71. rázica, f. dem. raza; eine kleine Spalte, die Ritze, M., Erj. (Som.), Vrtov. (Km. k.).
  72. razískati, -íščem, vb. pf. durchsuchen, untersuchen, DZ., nk.
  73. raziskávanje, n. das Durchsuchen, die Untersuchung, DZ., nk.
  74. raziskovȃnje, n. das Durchsuchen, das Untersuchen, nk.; die Erforschung: primerjajoče r., LjZv.
  75. razjáčiti, -jȃčim, vb. pf. entkräften, schwächen, C.
  76. razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
  77. razjasníti, -ím, vb. pf. 1) hell machen, aufheitern; — r. se, sich ausheitern; nebo se je razjasnilo; ( fig.) čelo se mu je razjasnilo, nk.; — 2) klar machen, aufklären, erläutern.
  78. razjẹ̑da, f. = kar je razjedeno: ( pren.) po strmih razjedah, auf steilem, zerklüftetem Boden, Bes.
  79. razjẹdljìv, -íva, adj. ätzend, Cig., Jan., nk.; razjedljiva voda, das Scheidewasser, razjedljivi lug, die Ätzlauge, Levst. (Nauk); razjedljivi kamen, der Ätzstein, das Ätzkali, Strp.; — tudi razjẹ̑dljiv.
  80. razjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. zerfressen; — razjeden, zerrissen, zerklüftet: od dežja razjeden pot, Zv.; — zerätzen.
  81. razjẹzdíhati, -am, vb. pf. durch Reiten abmühen, C.
  82. razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.
  83. razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.
  84. razkȃlati, -am, vb. pf. zerspalten; vsa drva r.
  85. razkázati, -žem, vb. pf. ausführlich zeigen; vse r. komu; — na drobno r., particularisieren, Jan. (H.); ausweisen, nk.; r. s številkami, beziffern, DZ.
  86. razkípniti, -kı̑pnem, vb. pf. aufgehend sich ausdehnen (vom Brotteige).
  87. razklȃdati, -am, vb. impf. ad razklasti; 1) auseinanderlegen, auskramen; auspacken, ausladen; blago r.; — 2) zerlegen, zergliedern, analysieren, Cig. (T.); — auseinandersetzen, erklären; auslegen, deuten; sanje r.
  88. razklȃdavəc, -vca, m. 1) der Auslader, Cig.; — 2) der Ausleger, der Deuter, der Erklärer, Cig., Jan.
  89. razklȃdnica, f. der Auslagekasten, Jan. (H.).
  90. razklȃnjati se, -am se, vb. impf. ad razkloniti se; = razgrebati se, sich trennen (von den Wasserfluten), Npes.- Cig.
  91. razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.- Mik.
  92. razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
  93. razklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. durch Klatschen verbreiten, ausklatschen, Cig.
  94. razklopotáti se, -otȃm se, -ǫ́čem se, vb. pf. aus den Fugen gehen: čeber se je razklopotal, C.; — razklopotan, zerrüttet, Z., SlN.
  95. razkomajsati, -am, vb. pf. posteljo r., das Bett zerrammeln, Cig.
  96. razkopávati, -am, vb. impf. = razkopovati; auseinandergraben, zergraben; — nebo se razkopava, der Himmel heitert sich aus, C., Dol.
  97. razkoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. breit treten, sich ausspreizen; razkoračen, mit ausgespreizten Füßen.
  98. razkosmanik, m. ein zerraufter Kopf, Jarn.
  99. razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
  100. razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.- C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.

   20.855 20.955 21.055 21.155 21.255 21.355 21.455 21.555 21.655 21.755  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA