te (21.301-21.400)

21301. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
21302. ravnȃvəc, -vca, m. 1) der Ebner, Cig.; — 2) der Geraderichter, Cig.; — 3) der Leiter, der Ordner, Cig.
21303. ravnȃvka, f. 1) die Leiterin, Cig.; — 2) ženska, katera žito ravna, die Räderin, Cig.
21304. ravnodílast, adj. r. rog, ein Tellerhuf, Cig.
21305. ravnokrı̑łəc, -łca, m. ravnokrilci, Geradflügler (orthoptera), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
21306. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
21307. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
21308. razȃrati, -am, vb. impf. ad razorati; auseinanderpflügen, Mur.; — zerwühlen, zerrütten, Z.
21309. razbȃdati, -am, vb. impf. ad razbosti, zerstechen, Cig.
21310. razbávljati, -am, vb. impf. 1) reizen, anstänken, C.; — 2) ( intr.) poltern, C.
21311. razbẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht nach allen Seiten, Mur.
21312. razbijáč, m. 1) der Schotterschlägel, Levst. (Cest.); — 2) der Flocker, der die Wolle zu Flocken klopft, Cig.; — 3) der Polterer, ogr.- C., Št.
21313. razbíjanje, n. das Zerschlagen, das Zerstören; — das Pochen, das Poltern.
21314. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
21315. razbijȃvəc, -vca, m. 1) der Zerschlager, der Zerstörer, M.; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig.
21316. razbíranje, n. das Auseinanderklauben, Cig., M.; — das Unterscheiden, Cig. (T.); pred Bogom ni razgledovanja ali razbiranja v človekih, Krelj.
21317. razbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad razbrati; auseinanderklauben, M.; sortieren, Cig.; unterscheiden, Jan., Cig. (T.); pisma r., lesen, Npes.- C.; — erwägen: v srcu kaj r., Levst. (Zb. sp.); nachdenken, Jan.
21318. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
21319. razblíniti, -im, vb. pf. durch Walzen, Schlagen u. dgl. breiter machen, platt schlagen, M., Z., Lašče- Erj. (Torb.); — etwas breit treten ( fig.), allzuausführlich behandeln, Cig. (T.), nk.; r. kako stvar, kakor testo pod valčkom, Levst. (Zb. sp.).
21320. razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
21321. razbòj, -bója, m. 1) r. (ladje), der Schiffbruch, C.; — 2) das Gemetzel, der Kampf, Dalm.; imeti r. z nadlogami in izkušnjavami, Ravn.- Valj. (Rad); — der Straßenraub, Met.; — der Raub, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj, DZ.; peljati svoje ljudi na razboj, mit seinen Leuten einen Raubzug unternehmen, Nov.
21322. razbolẹ́hati se, -am se, vb. pf. durch Kränklichkeit entkräftet werden, abkränkeln, Cig.
21323. 1. rázbor, -bóra, m. 1) die Unterscheidung, der Unterschied, Habd.- Mik., Guts.; — die Zergliederung, die Analysis, Cig. (T.); — 2) der Verstand, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.; — die Besonnenheit, Cig. (T.).
21324. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
21325. razbọ̑ra, f. die Langwiede, Mur.; die doppelte Langwiede beim Wagen, ( nam. razvora) Mik.
21326. razbǫ́rnost, f. die Besonnenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razbornosti njegovi izročam kaj, ich stelle etwas seinem Ermessen anheim, Levst. (Pril.).
21327. razbósti, -bódem, vb. pf. zerstechen, Cig., M.
21328. razbǫ̑ta, f. der Lärm, das Gepolter, der Rummel, Mur., V.-Cig., Jan.; hrup in razboto je črtil, Ravn.; ljubi le šum, razboto in smeh, Ravn.
21329. razbǫ́tati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, V.-Cig., Jan.
21330. razbráti, -bérem, vb. pf. auseinanderklauben, Mur.; sortieren, Cig.; — zergliedern, unterscheiden, Cig., Jan., Cig. (T.); pod mikroskopom r. tvarine, Erj. (Min.); — ersehen, BlKr.; begreifen, Jan.; tega si ne morem r., das kann ich mir nicht erklären, Z., Dol.
21331. razbrẹmeníti, -ím, vb. pf. entlasten, entbürden, Cig., Jan., nk.; — stsl.
21332. razbrẹmenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razbremeniti; entlasten, DZ., nk.
21333. razbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. 1) zerpochen, zerschlagen, Cig.; — 2) razbuháti se, aufschwellen: r. se v napete besede, Levst. (Zb. sp.).
21334. razbúhniti se, -bȗhnem se, vb. pf. 1) aufquellen, Cig.; — 2) bersten, Z.; valovje se je razbuhnilo, die Wellen brachen sich, Let.
21335. razbútati, -bȗtam, vb. pf. zerschmettern, zerschlagen, Cig., Jan.
21336. razcápanəc, -nca, m. ein zerlumpter Mensch.
21337. razcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) der Spalt, der Schlitz, Mur., Cig., Jan.; podolžni r., die Längsspalte, Šol.; — 2) ( fig.) die Spaltung, die Trennung, Cig. (T.), C.
21338. razcẹ́piti, -im, vb. pf. zerspalten; — r. se, sich spalten, sich theilen; r. se na dvoje; ( fig.) r. se v dve stranki.
21339. razcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad razcepiti; spalten; — r. se, sich spalten, sich theilen.
21340. razceptáti, -ȃm, vb. pf. zertreten, Cig.
21341. razcímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. auseinanderwachsen, M.; — ( fig.) überhand nehmen (von Krankheiten, üblen Gewohnheiten u. dgl.), Cig.
21342. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
21343. razcvẹ̑tje, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.), C.
21344. razčepę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. niederhockend die Flügel ausbreiten, C.; niederhockend die Beine ausspreizen o. sich breit setzen, BlKr.- M.; — = široko stopiti, na široko postaviti se, Z., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; razčeperjen telovadec, Telov.
21345. razčès, -čésa, m. die Spalte des Schreibfederkieles, ogr.- C., Valj. (Rad).
21346. razčesałnják, m. ein Kamm mit nicht dichten Zähnen, Jarn.
21347. razčíliti, -im, vb. pf. munter machen, auffrischen, C.
21348. razčíljenost, f. die Munterkeit, die Geistesfrische, C.
21349. razdáleč, adv. entfernt, Cig. (T.); r. biti, abstehen, Cig. (T.), Svet. (Rok.); dosti sva razdaleč, wir sind voneinander genug entfernt, Levst. (Rok.).
21350. razdaljšílọ, n. r. področja, die Erweiterung des Wirkungskreises, DZ.
21351. razdẹdíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig.
21352. razdẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Vertheilung, Dict., Cig., Jan.; premoženje pojde na razdel, das Vermögen unterliegt der Theilung, Npes.- Cig.; — 2) die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan.
21353. razdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. zerarbeiten, Cig.; r. koga kakor jastreb s svojimi kremplji, Jap. (Prid.); — testo r. = razbliniti, Polj.; — razdelan, müde, C.
21354. razdẹlávati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, Cig.
21355. razdẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan., nk.; die Classe, Cig., Cel. (Ar.); die Kategorie, Cig.; — voleči r., der Wahlkörper, Levst. (Nauk), DZ.
21356. razdẹlíti, -ím, vb. pf. zertheilen; na dvoje r., halbieren; — dividieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — eintheilen, Jan., Cig. (T.); davek r., die Steuer umlegen, Cig., Jan., Cig. (T.); — vertheilen, ausspenden; denar r. med ubožce.
21357. razdẹljevȃłnik, m. der Vertheiler: r. (pare), die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
21358. razdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. poltern, lärmen, Cig.
21359. razdẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m), -dẹ́nem, vb. pf. = razdejati; 1) auseinanderlegen, Cig.; — zergliedern, Cig.; — 2) zerstören, Z.; razuma ne razdeje, Krelj; — zugrunde richten: on je do dobrega razdet, sin ga je razdel, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
21360. razdẹ́vati, -am, vb. impf. ad razdeti, razdejati; 1) auseinanderlegen, zerlegen, auseinanderthun, Mur., Cig.; vojake r. na stan (einquartieren), Levst. (Nauk); decomponieren, Cig. (T.); zergliedern, anatomieren, (truplo, mrliča) r., obducieren, Cig., nk.; — r. seno, Heu streuen, Jarn.; — 2) zerstören, vernichten, Cig., Jan., M., nk.; — 3) r. se, stolz thun, Jarn. (Rok.).
21361. razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
21362. razdirljìv, -íva, adj. 1) parteisüchtig, Jan. (H.); — 2) = razrušen, zerstörbar, Cig.
21363. razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
21364. razdȏłžba, f. 1) die Tilgung, die Amortisierung einer Schuld, Cig., DZ.; — 2) die Entlastung eines Angeklagten, Cig.
21365. razdółžən, -žna, adj. 1) Tilgungs-, DZ.; razdȏłžni črtež, der Amortisationsplan, DZ.; razdolžni zalog, der Tilgungsfond, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) Entlastungs-, Cig.; r. svedok, der Entlastungszeuge, Cig.
21366. razdołžíłən, -łna, adj. Tilgungs-, Amortisations-, DZ.; razdołžı̑łni črtež, der Amortisationsplan, DZ.
21367. razdołžnína, f. die Tilgungsquote, DZ.
21368. razdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, den Schlaf vertreiben: r. koga, se, Z., Fr.- C.
21369. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
21370. razdrẹvíti, -ím, vb. pf. auseinandertreiben, Z.; nevihta se je razdrevila, das Gewitter hat sich verzogen, Z.
21371. razdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. zerrütten, Šol., C.; erschüttern, C., Z.
21372. razdrtína, f. 1) die Zerstörung, die Zertrümmerung; — 2) ein verwüsteter, öder Ort, die Trümmer, Cig.; — 3) der Zwiespalt, Dalm.- Valj. (Rad).
21373. razdrúžən, -žna, adj. trennbar, Cig. (T.); razdružno sestavljene besede, trennbar zusammengesetzte Wörter, Cig. (T.).
21374. razdvoję́nci, m. pl. die Entzweiten, Let.
21375. razdvojíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile theilen, Guts.- Cig., Mur.; — entzweien, Mur., Cig., Jan.; r. prijatelje, Škrinj.- Valj. (Rad); — r. se, sich in zwei Theile spalten, in zwei Theile zerfallen, sich scheiden, Guts.- Cig., Mur., Jan.; razdvojile so se učene glave, Erj. (Izb. sp.); sich entzweien, Mur.
21376. rázən, -zna, m. die Spalte, Gor., M., Mik.
21377. rázən, praep. c. gen. = zrazen, außer, mit Ausnahme; razen tega, außerdem.
21378. razfrčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verschwenden, ogr.- C.
21379. razfrfráti, -ȃm, vb. pf. auseinanderflattern, C.
21380. razfrlę́ti, -ím, vb. pf. auseinanderfliegen, Cig.; — r. se, verflattern, Cig.
21381. razgáliti, -im, vb. pf. 1) entblößen; — r. se, sich entblößen; razgaljen, Blößen zeigend, entblößt; razgaljene prsi; razgaljen otrok; — 2) r. se, sich ausheitern, Levst. (Rok.).
21382. razgáljenəc, -nca, m. der Entblößte, Cig.
21383. razgáljenka, f. die Entblößte, Cig.
21384. razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.
21385. razgəníti, -gánem, vb. pf. 1) auseinanderfalten, entfalten, öffnen: r. knjigo, zavitek, Z., LjZv.; ausbreiten: peruti, roke, Cig.; — 2) r. se, aus den Fugen, aus dem Leim gehen, jvzhŠt., C.; — erschüttert werden, sich entsetzen, C.
21386. razgíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.- Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. ( LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
21387. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
21388. razglášati, -am, vb. impf. ad razglasiti; bekannt machen, verkünden, unter die Leute bringen; kmetom r. staro pravdo, Levst. (Zb. sp.).
21389. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
21390. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
21391. razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
21392. razgledíšče, n. der Aussichtspunkt, die Hochwarte, Cig.
21393. razgledovȃnje, n. die Besichtigung, die Musterung.
21394. razgledováti, -ȗjem, vb. impf. ad razgledati; 1) besichtigen, mustern; — 2) r. se nad kom, an jemandem sich ein Beispiel nehmen, Jan., Ravn.; — 3) nad njim se močno razgledujejo, er macht viel Aufsehen, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.
21395. razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
21396. razgnésti, -gnétem, vb. pf. zerkneten.
21397. razgnojíti se, -ím se, vb. pf. recht ins Eitern kommen: rana se je razgnojila, Cig.
21398. razgòn, -gǫ́na, m. 1) das Auseinandertreiben: die Zerstreuung, Cig.; — 2) die Furche, Valj. (Rad), Štrek.: die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur., Št.; — der Feldweg zwischen zwei Äckern, Cig.; — tudi: rázgon.
21399. rázgona, f. die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur.
21400. razgǫ́rčiti, -im, vb. pf. erbittern, Jan. (H.).

   20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani