te (21.201-21.300)

21201. pútica, f. dem. puta; bela p., das Alpen-Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.).
21202. pȗtla, f. der Mühlbeutel, Guts.; — prim. stvn. pûtil, Beutel, Štrek. (Arch.).
21203. pȗtprnica, f. = prepelica, die Wachtel, Mur.- Cig.
21204. pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
21205. pȗtrnica, f. = maslenka, die Butterbirne, Cig., Kr.; — po nem.
21206. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
21207. 2. rába, f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras- Erj. (Torb.); — ( die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
21208. rabāt, m. popustek, der Rabatt, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
21209. rábəlj, -blja, (-bəljna), m. der Scharfrichter, der Henker; — prim. rablin.
21210. rábəljski, adj. Scharfrichter-, Henker-.
21211. rábəljstvọ, n. das Scharfrichteramt, Cig.
21212. 1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
21213. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
21214. rabọ̑tanje, n. die Leistung von Frohndiensten, Notr.; — das Arbeiten; svetno r., die weltlichen Beschäftigungen, Levst. (Zb. sp.).
21215. rabọ̑tar, -rja, m. der Frohnarbeiter, Cig.
21216. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
21217. rabotníca, f. die Frohnarbeiterin, Mur.
21218. rabotník, m. der Frohnarbeiter, Mur., Cig., Jan.
21219. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
21220. raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
21221. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
21222. ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
21223. racák, m. der Enterich, Mur., Valj. (Rad).
21224. rȃcman, m. der Enterich.
21225. račè, -ę́ta, n. das Entenküchlein.
21226. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
21227. rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
21228. 1. rȃčji, adj. Enten-; račje meso.
21229. 2. rȃčnica, f. der Entenpfuhl, Cig.
21230. rȃčnik, m. 1) der Entenstall, Cig.; — 2) = racman, Guts.
21231. računíšče, n. der Rechnungshof, DZ.; vrhovno r., der oberste R., DZ.
21232. računoslǫ̑vje, n. = matematika, Jan.
21233. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
21234. radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
21235. radovalíšče, n. der Unterhaltungs-, Belustigungsort, C.
21236. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
21237. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.- Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
21238. radožìv, -žíva, adj. lebenslustig: radoživi vitez, Cv.
21239. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
21240. rȃhla, f. die Stange, Z., Št.- Valj. (Rad); der Stecken, Vrtov. (Vin.); — pogl. ragla.
21241. rahljáti, -ȃm, vb. impf. locker machen, auflockern; prst r.; volno r., Cig.; slamo, posteljo r. (aufschütteln).
21242. 1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Brkini- Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
21243. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.
21244. rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.- M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.- Kres; — prim. rida.
21245. rȃjdati, -am, vb. impf. wenden, drehen, lenken: voz r., einen (mit einem langen Stamm beladenen) Wagen mit einer hinten angebrachten Stange lenken, Levst. (Rok.); — prim. ridati.
21246. rájgar, -rja, m. = ragar, rangar: priimek petelinu ali ošabnežu, KrGora.
21247. rȃjhati, -am, vb. impf. die Mauer mit Mörtel verreiben, verputzen, vzhŠt.- C., Štrek., Notr.
21248. rájica, f. dem. raja; eine dünne, lange Holzstange, SlGor.- C.; der Stecken (für Fisolen, Erbsen), die Querstange im Strohdach, C., vzhŠt.; — rajíca, Mur.
21249. rájkəlj, -klja, m. = rajtelj, Cig.
21250. rȃjmar, -rja, m. = rajmeželj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
21251. rájmežəlj, -žlja, m. = rameželj, der Ladestock, Polj.; = klinec, s katerim otroci prerivajo kroglice skozi bezgove puške, Polj.; — prim. nem. Räumer, Räumeisen.
21252. rȃjnica, f. die verstorbene —: rajnica mati, sestra, die verstorbene Mutter, Schwester, Erj. (Torb.).
21253. rȃjšpa, f. 1) das spitz zugeschnittene Fassreifende, C.; — 2) das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
21254. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
21255. rajtljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem "Reitel" befestigen, C., Z.
21256. rájžəlj, -žlja, m. = palica, na katero se obeša meso, da se povodi, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
21257. rájžišče, n. das Reisfeld (nach der Ernte), Cig., Jan.
21258. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
21259. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
21260. rakēta, f. die Rakete (ein Feuerwerkskörper).
21261. rakētar, -rja, m. der Raketenmacher, Cig., Jan.
21262. rakētarnica, f. die Raketenfabrik, Cig.
21263. rakı̑tnik, m. kraj, kjer rakite rasto, Cig.
21264. rakítovka, f. die Bachweidengerte, Mur., Cig.
21265. rȃknič, m. eine Art Kleid (Mantel), Mik.; das Regentuch, Z.; — das Bahrtuch, Jan.
21266. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
21267. rákovica, f. 1) das Krebsweibchen, Mur., Jan., Pjk. (Črt.); — 2) die Krabbe, Cig. (T.), DZ.; navadna r., die gemeine Krabbe (portunus maenas), velika r. (cancer pagurus), Erj. (Ž.); — 3) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
21268. rákovka, f. 1) das Krebsweibchen, Cig., Jan., M., Dol.; — 2) = hrmestelj, C.
21269. ráliti, -im, vb. impf. 1) = orati, Z.; — 2) s koncem, s svilo delati po obleki barvne črte: šivilja rali, BlKr.; durchsteppen, Dol.- Cig., BlKr.- M.
21270. ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
21271. ramáč, m. der Breitschulterige, Jan. (Slovn.).
21272. ramàt, -áta, adj. breitschulterig, Jan.
21273. ráme, -ena, n. 1) die Schulter, Jan., Podkrnci, GBrda- Erj. (Torb.); — 2) der Arm, Jan., Cig. (T.); — der Arm eines Hebels, Cig. (T.); — der Ast der Parabel, Cig. (T.).
21274. ramenàt, -áta, adj. breitschulterig, Cig.
21275. rámenski, adj. Schulter-: ramenska izkušnja, die Schulterprobe, Telov.
21276. rámor, -rja, m. eine Verdickung unter der Haut bei Rindern, C.; — prim. bramor 2).
21277. rȃn, rána, adj. früh, frühzeitig; rano solnce, die Frühsonne; rana ura, zlata ura, die Morgenstunde hat Gold im Munde; za ranega jutra, am frühen Morgen, Cig.; — rana setev, die Frühsaat; rano sadje; — za rana (zarana), frühmorgens, Cig., Jan., Mik., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); rano, früh, frühmorgens; dobro rano! = dobro jutro! vzhŠt.
21278. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
21279. rȃnjenəc, -nca, m. der Verwundete, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
21280. rȃnjenik, m. 1) der Verwundete, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Medv. (Rok.); ( hs.).
21281. rȃnjenka, f. die Verwundete, Cig., Jan., nk.
21282. ranorẹ̑zəc, -zca, m. der Operateur, Jan. (H.).
21283. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
21284. rapína, f. eine rauhe Stelle des Erdbodens, ogr.- C.; — nam. vrap-.
21285. rapı̑nje, n. die rauhe Erdkruste, ogr.- C.; — nam. vrap-.
21286. rȃsast, adj. = iz rasa narejen: rasaste hlače, DSv.
21287. rȃsovice, f. pl. = rasaste hlače, KrGora.
21288. rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
21289. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
21290. rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.- Cig., BlKr.- Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.
21291. rástiti, -im, vb. impf. betreten, befruchten (o kuretini in ptičih sploh), Cig., Jan., Štrek., Kras- Erj. (Torb.); petelin kuro rasti, Rož.- Mik.; jajca niso raščena, Erj. (Torb.); — r. se, sich begatten, balzen (o ptičih), Cig., Jan., Kras- Erj., Kor.- Z.
21292. rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
21293. rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.
21294. ráščiti, -im, vb. impf. = rastiti; betreten, befruchten; r. se, sich begatten (o perutnini), Jan., Mik., Št.
21295. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
21296. rȃtka, f. die Pflugreute, Jan.; — iz nem. 'Reute'.
21297. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
21298. rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.- Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).
21299. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
21300. ravnálọ, n. naprava, katera kaj ravna: r. svetlobe, der Lichtregulator, Cig. (T.); — die Hemmung, das Echappement in der Uhr, Cig. (T.); — ( fig.) die Richtschnur, die Regel, Cig., C.; r. človeške volje, Cv.

   20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani