te (21.155-21.254)

21155. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
21156. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
21157. pustȃrski, adj. Wüsten-, Jan. (H.).
21158. pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.
21159. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
21160. pustíšče, n. ein verödeter Platz ( z. B. ein verfallenes Wirtschaftsgebäude), C.
21161. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
21162. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
21163. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
21164. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
21165. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
21166. pustolǫ̑vəc, -vca, m. der Abenteurer, Nov., nk.
21167. pustolóvən, -vna, adj. abenteuerlich, Cig. (T.); p. prigodek, ein Abenteuer, Cig. (T.).
21168. pustolovína, f. das Abenteuer, Cig. (T.).
21169. pustolǫ̑vski, adj. abenteuerlich, LjZv.
21170. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
21171. pústoš, f. wüstes Land, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
21172. pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
21173. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
21174. pustǫ̑šnik, m. der Verwüster, Jan. (H.).
21175. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
21176. pustotína, f. wüstes Land, Jan. (H.).
21177. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
21178. pustǫ̑tnik, m. der Bewohner eines verödeten Bauerngutes, eines öden Ortes, Jarn., Cig.
21179. pustúh, m. = pust človek, pustež, Gor.; der Sauertopf, Cig., Ravn.- M.
21180. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
21181. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
21182. puščák, m. ein wüster Ort, ein verödeter Bauerngrund, ogr.- C.
21183. pȗščar, -rja, m. der Besitzer eines verlassenen Gutes, Cig.
21184. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
21185. puščȃva, f. 1) die Wüste, die Einöde; — 2) = pusta jed, Polj.
21186. puščȃvən, -vna, adj. Wüsten-.
21187. pȗščən, -ščna, adj. Flinten-, (puščin) Cig.
21188. puščı̑čar, -rja, m. 1) der Pfeilmacher, Cig.; — 2) der Pfeilschütze, Cig., nk.; — 3) der Epigrammendichter, Cig., Preš.
21189. puščína, f. die Einöde, C.; unbebautes Land, Jan.
21190. puščóba, f. 1) die Öde; — die Schalheit, die Saftlosigkeit, Cig.; — die Muffigkeit, Štrek.; — wüstes Wesen, Cig.; p. duha, C.; die Fadheit, M.; — 2) eine öde, wüste Gegend, Mur., Guts.- Cig., Jan.; — 3) = pust človek, Zora, Kr.- Valj. (Rad); ti si prava puščoba! Levst. (Rok.); — 4) der Unrath, C.
21191. púšən, -šna, adj. Flinten-, Cig.
21192. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
21193. pȗškarica, f. die Schießscharte, Cig., Navr. (Let.).
21194. puškárnica, f. die Büchsenmacherwerkstätte, DZ.; die Gewehrfabrik, Jan.
21195. pȗškən, -kna, adj. Flinten-, nk., (puškin) Cig., Jan.; — pogl. puščen.
21196. pȗškovən, -vna, adj. Flinten-, nk.
21197. pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
21198. púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.- C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
21199. pútast, adj. 1) kröpfig, mit großem Kropf (vom Geflügel), C.; — 2) mit großem Bauch, C.; — 3) mit einem Hodenbruch behaftet, C.
21200. pútav, adj. 1) mit großem Kropf: putavo pišče, vzhŠt.- C.; — 2) mit einem Hodenbruch behaftet, Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), vzhŠt.; — 3) unreif (von Thieren), C., KrGora.
21201. pútica, f. dem. puta; bela p., das Alpen-Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.).
21202. pȗtla, f. der Mühlbeutel, Guts.; — prim. stvn. pûtil, Beutel, Štrek. (Arch.).
21203. pȗtprnica, f. = prepelica, die Wachtel, Mur.- Cig.
21204. pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
21205. pȗtrnica, f. = maslenka, die Butterbirne, Cig., Kr.; — po nem.
21206. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
21207. 2. rába, f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras- Erj. (Torb.); — ( die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
21208. rabāt, m. popustek, der Rabatt, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
21209. rábəlj, -blja, (-bəljna), m. der Scharfrichter, der Henker; — prim. rablin.
21210. rábəljski, adj. Scharfrichter-, Henker-.
21211. rábəljstvọ, n. das Scharfrichteramt, Cig.
21212. 1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
21213. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
21214. rabọ̑tanje, n. die Leistung von Frohndiensten, Notr.; — das Arbeiten; svetno r., die weltlichen Beschäftigungen, Levst. (Zb. sp.).
21215. rabọ̑tar, -rja, m. der Frohnarbeiter, Cig.
21216. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
21217. rabotníca, f. die Frohnarbeiterin, Mur.
21218. rabotník, m. der Frohnarbeiter, Mur., Cig., Jan.
21219. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
21220. raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
21221. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
21222. ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
21223. racák, m. der Enterich, Mur., Valj. (Rad).
21224. rȃcman, m. der Enterich.
21225. račè, -ę́ta, n. das Entenküchlein.
21226. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
21227. rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
21228. 1. rȃčji, adj. Enten-; račje meso.
21229. 2. rȃčnica, f. der Entenpfuhl, Cig.
21230. rȃčnik, m. 1) der Entenstall, Cig.; — 2) = racman, Guts.
21231. računíšče, n. der Rechnungshof, DZ.; vrhovno r., der oberste R., DZ.
21232. računoslǫ̑vje, n. = matematika, Jan.
21233. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
21234. radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
21235. radovalíšče, n. der Unterhaltungs-, Belustigungsort, C.
21236. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
21237. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.- Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
21238. radožìv, -žíva, adj. lebenslustig: radoživi vitez, Cv.
21239. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
21240. rȃhla, f. die Stange, Z., Št.- Valj. (Rad); der Stecken, Vrtov. (Vin.); — pogl. ragla.
21241. rahljáti, -ȃm, vb. impf. locker machen, auflockern; prst r.; volno r., Cig.; slamo, posteljo r. (aufschütteln).
21242. 1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Brkini- Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
21243. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.
21244. rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.- M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.- Kres; — prim. rida.
21245. rȃjdati, -am, vb. impf. wenden, drehen, lenken: voz r., einen (mit einem langen Stamm beladenen) Wagen mit einer hinten angebrachten Stange lenken, Levst. (Rok.); — prim. ridati.
21246. rájgar, -rja, m. = ragar, rangar: priimek petelinu ali ošabnežu, KrGora.
21247. rȃjhati, -am, vb. impf. die Mauer mit Mörtel verreiben, verputzen, vzhŠt.- C., Štrek., Notr.
21248. rájica, f. dem. raja; eine dünne, lange Holzstange, SlGor.- C.; der Stecken (für Fisolen, Erbsen), die Querstange im Strohdach, C., vzhŠt.; — rajíca, Mur.
21249. rájkəlj, -klja, m. = rajtelj, Cig.
21250. rȃjmar, -rja, m. = rajmeželj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
21251. rájmežəlj, -žlja, m. = rameželj, der Ladestock, Polj.; = klinec, s katerim otroci prerivajo kroglice skozi bezgove puške, Polj.; — prim. nem. Räumer, Räumeisen.
21252. rȃjnica, f. die verstorbene —: rajnica mati, sestra, die verstorbene Mutter, Schwester, Erj. (Torb.).
21253. rȃjšpa, f. 1) das spitz zugeschnittene Fassreifende, C.; — 2) das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
21254. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.

   20.655 20.755 20.855 20.955 21.055 21.155 21.255 21.355 21.455 21.555  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani