Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.055-2.154)

  1. morebítən, -tna, adj. allfällig, nk.; morebitna poznejša doplačila, DZkr.
  2. morı̑telj, m. = morivec, C.
  3. morı̑təv, -tve, f. das Morden, der Mord, Jarn., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  4. mǫ́rtər, -tra, m. = mort, Meg., Dict., Valj. (Rad), Levst. (Rok.).
  5. mọ̑stəc, -stca, m. dem. most, = mostek.
  6. mọ̑stək, -tka, m. dem. most; kleine Brücke.
  7. mósten, -tna, adj. Brücken-.
  8. moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
  9. mǫ̑štej, m. = moštek, Npes.-Schein.
  10. mǫ̑štək, -tka, m. dem. mošt; letošnji m.
  11. mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.
  12. mǫ̑tək, -tka, m. die Spule; m. niti, DSv.
  13. mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
  14. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
  15. motér, adj. = meter, mator, alt, bejahrt, Mur., Dalm., Krelj- Mik., ZgD., Zora.
  16. motérən, -rna, adj. = moter, C., Kast.
  17. mǫ̑tež, m. 1) der Aufrührer, C.; — 2) die Störung, Z., Vrt., (motèž) Levst. (Nauk); — 3) der Bodensatz (des Oeles), Cig.
  18. mozgovȓtəc, -tca, m. der Spintisierer, der Grübler, Jan. (H.).
  19. moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
  20. možganohrbteníčən, -čna, adj. možganohrbtenı̑čno živčje, das Cerebrospinal-Nervensystem, Cig. (T.).
  21. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
  22. mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
  23. mrazı̑təv, -tve, f. die Anfeindung, Jan.
  24. mrazóten, -tna, adj. kältlich, Cig., Jan.
  25. mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
  26. mrtek, m., pogl. mertek.
  27. mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
  28. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
  29. mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
  30. mučı̑telj, m. der Marterer, der Peiniger, Mur., Jan., nk.
  31. mučı̑teljica, f. die Peinigerin, die Quälerin, Mur., Jan., nk.
  32. mučı̑təv, -tve, f. das Martern, Jan. (H.).
  33. muhotèp, -tę́pa, m. der Fliegenwedel, Mur., Hal.- C., SlGor.
  34. muhǫ́tež, adv. z muhami vozeč: Rak muhotež vozi hlode, Levst. (Zb. sp.); (šaljiva beseda; prim. samotež).
  35. muhovítən, -tna, adj. grillenhaft, C.
  36. múhte, adv. = zastonj, Jan., C., BlKr.; — prim. hs. mukte, tur. muftè, Mik. (Et.).
  37. muljȃtəv, -tve, f. das Abbrechen der unnützen Rebensprossen, C.; das Ausjäten oder Aushacken des Grases und Unkrautes in Weingärten, Cig.
  38. múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.- Valj. (Rad).
  39. muškatēlica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  40. muškatēlka, f. 1) die Muscatellertraube, Vrtov. (Vin.); — 2) die Muscatellerbirne, Cig.
  41. muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
  42. 1. mȗtəc, -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
  43. 2. mȗtəc, -tca, m. der Klingelbeutel, Cig.; v m. pobirati, dajati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 3. muta 2).
  44. mútən, -tna, adj. Maut-, Jan., M.
  45. mȗžnatən, -tna, adj. = mužnat, C.
  46. nabirȃtelj, m. der Sammler, nk.
  47. nabı̑tək, -tka, m. 1) das Placat, C.; — 2) = naboj 3), die Ladung, C.
  48. nabotẹ́ti, -ím, vb. pf. aufschwellen, dick werden: nabotelo hlodje, Z.
  49. nacẹ́stən, -stna, adj. auf der Straße befindlich: nacestno osobje pri železnici, das Streckenpersonale, DZ.
  50. načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen ( z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
  51. načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
  52. načŕtən, -tna, adj. Entwurf-, Plan-, Cig.
  53. načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
  54. nadarı̑telj, m. der Beschenker, kajk.- Valj. (Rad).
  55. nadcvẹ́tən, -tna, adj. oberständig, blütenständig ( bot.), Cig., Jan.
  56. nadčútən, -tna, adj. übersinnlich, transcendental, Cig. (T.), C., Lampe (D.).
  57. nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopı̑tni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
  58. nadláhtən, -tna, adj. Oberarm-: nadlȃhtna kost, Jan.
  59. nadlȃstən, -tna, adj. obereigenthümlich, (nadvl-) Cig.
  60. nadlẹ́tən, -tna, adj. großjährig, C.
  61. nadobı̑tən, -tna, adj. erblich, Erb-, Mur.; nadobitni greh, Mur.
  62. nadomẹ̑stək, -tka, m. der Ersatz, Cig., Zora; die Compensation ( mech.), Cig. (T.); das Surrogat, Cig., Levst. (Nauk).
  63. nadomẹ́stən, -tna, adj. 1) Ersatz-, nk.; nadomẹ̑stna reserva, die Ersatzreserve, DZ.; — 2) ersetzbar, Cig.; nadomestne stvari, vertretbare Sachen, DZ.
  64. nadomẹstı̑təv, -tve, f. die Ersetzung, die Entschädigung, Cig., Jan., nk.
  65. nadomẹ̑tək, m. = nameček, Jan. (H.).
  66. nadrȃstək, -tka, m. die Aufreizung, C.
  67. nadstébrje, * n. das Säulenhaupt, Cig.
  68. nadsvẹ́tən, -tna, adj. überweltlich, Cig.
  69. nadštẹvíłen, -łna, adj. überzählig, Cig., Jan.
  70. nadtéči, -téčem, vb. pf. im Laufen übertreffen, Jan. (H.).
  71. nadtẹ́kati, -am, vb. impf. ad nadteči, Jan. (H.).
  72. nadtelę̑sən, -sna, adj. übersinnlich, Cig., Jan.
  73. nadtelę̑snost, f. die Uebersinnlichkeit, Cig.
  74. nadtẹmeníšče, n. = nadglavišče, der Zenith, Jan. (H.).
  75. nadtẹ̑menski, adj. Zenith-, Jan. (H.).
  76. nàdučı̑telj, m. der Oberlehrer, Jan., nk.
  77. nàdupravı̑telj, m. der Oberverwalter, Jan. (H.).
  78. nadvrátən, -tna, adj. über dem Thore befindlich, C.; — iz nadvratnih lin Zvonček zapoje, Preš.
  79. nadzirȃtelj, m. = nadzirač, Z., nk.
  80. nadzirȃteljstvọ, n. die Oberaufsicht, C.
  81. nagółtən, -tna, adj. = samogolten, gefräßig, gierig, C.
  82. nagótən, -tna, adj. nackt, Jarn., Jan.; — öde, Jan.
  83. nahranı̑təv, -tve, f. die Speisung, die Sättigung, Cig.
  84. nahŕbtən, -tna, adj. auf der Rückseite befindlich: nahȓbtni odpis (odlok), das Attergat, Cig.
  85. naję̑təc, -tca, m. der Söldling, Jan.
  86. nakítən, -tna, adj. Schmuck-, Jan. (H.).
  87. nakrátən, -tna, adj. plötzlich, nk.
  88. nakupı̑təv, -tve, f. der Ankauf, DZ.
  89. nalȇtək, * -tka, m. der Vorfall, das Ereignis, V.-Cig., Jan., C.; zoprni naletki, Ravn.
  90. nalẹ́tən, -tna, adj. naletno, pachtweise, V.-Cig.
  91. naletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) n. na kaj, an etwas anlaufen, anprallen; — auf jemanden o. etwas stoßen, gerathen, jemanden antreffen; n. na družbo znancev; naletel je na mnogo ovir, er stieß auf viele Hindernisse; — tudi: n. koga, kaj, C.; naletel sem ga, ko je hruške kradel, Kr.; — naletel je, er ist übel angekommen; — 2) n. se, sich treffen, vorfallen, Cig., M.; naletelo se je tako, Tolm.; — 3) n. se, sich satt fliegen.
  92. nalístən, -stna, adj. blattständig ( bot.), Cig.
  93. nalı̑tək, -tka, m. der Aufguss, Mur.
  94. namẹ̑stək, -tka, m. der Ersatz, Mur., SlN.; das Surrogat, Mur., V.-Cig., Jan., Nov.; — das Aequivalent, Cig., Jan., Levst. (Nauk); pristojbinski n., das Gebürenäquivalent, DZ.
  95. namẹ́stən, -tna, adj. stellvertretend, an die Stelle gesetzt, Vice-, Cig., Jan., Cig. (T.), M., C., nk.
  96. namẹ̑tək, * -tka, m. = nameček, BlKr.- M., Mik.
  97. namǫ̑tək, -tka, m. n. preje, t. j. toliko preje, kolikor se je enkrat namota, das Gewinde, Cig., Jan., Danj.- C.
  98. napȃstən, -tna, adj. boshaft, muthwillig, (nápasten) Jan.; nápasten človek, Gor.
  99. napę̑tək, -tka, m. = napetnik, C.
  100. napı̑tək, -tka, m. 1) der Trunk, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; n. vode, vina, Cig., Valj. (Rad); — 2) = napitnica 1), V.-Cig., Jan., C.

   1.555 1.655 1.755 1.855 1.955 2.055 2.155 2.255 2.355 2.455  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA