Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (2.001-2.100)

  1. miriamētər, -tra, m. = deset tisoč metrov, das Myriameter.
  2. mirı̑telj, m. der Friedensstifter, Mur., C.
  3. mirı̑tən, -tna, adj. versöhnlich, Mik.
  4. mirı̑təv, -tve, f. die Friedensstiftung, Cig.
  5. mirovítən, -tna, adj. = mirovit, Mur., Cig., Jan.
  6. mislı̑telj, m. der Denker, Cig. (T.), SlN.
  7. mistērij, m. skrivnostni nauk, skrivnost, das Mysterium, Cig. (T.).
  8. mı̑tək, -tka, m. die Zollgebür, Mur.
  9. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  10. mladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Meg.- Mik., Mur., Jan., C.
  11. mladolẹ̑təc, -tca, m. der Frühjahrheilige, C.
  12. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
  13. mladọ̑stən, -tna, adj. Jugend-; jugendlich; bil je jako mladosten, LjZv.
  14. mlahótən, -tna, adj. laulich, Mur., Cig., Jan.
  15. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
  16. mlȃtəv, -tve, f. = mlačev, der Drusch, Cig., Vrt., Dol.
  17. mlatı̑telj, m. = mlatič, Mur.
  18. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
  19. mlẹ̑təv, -tve, f. das Mahlen, Jan.
  20. mnogocvẹ́tən, -tna, adj. blütenreich, vielblumig, Cig., nk.
  21. mnǫ́gọkatę́ri, pron. so mancher, Cig., Jan., nk.; mnogokatera narodna pesem, Str.
  22. mnogokótən, -tna, adj. vielwinkelig, Cig.; polygonal, Cig. (T.).
  23. mnǫ́gọkratən, -tna, adj. vielmalig, mehrmalig; (tudi: -kráten).
  24. mnǫ̑gọktę́ri, pron. = mnogokateri, so mancher, Cig., Jan.
  25. mnogolátən, -tna, adj. vielrispig, Cig.
  26. mnogolẹ́tən, -tna, adj. vieljährig.
  27. mnogolístən, -tna, adj. vielblätterig, Cig., Jan.; mit vielen Blumenkronenblättern, polypetal, Cig., Jan.
  28. mnogostẹ̀n, -stẹ́na, adj. = mnogoploskven, polyedrisch, Cig., Jan., Cig. (T.); (po češ.).
  29. mnogoštevíłən, -łna, adj. vielzählig, zahlreich, Cig., M., nk.
  30. mnogotę̑r, adj. vielerlei, mancherlei; mnogotera mrzka reč, Trub. (Psal.); mnogoteri darovi, Kast.
  31. mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
  32. mnogotę̑rən, -rna, adj. vielfältig, vielfach, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  33. mnogotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. vervielfachen, C.
  34. mnogotę̑rnat, adj. vielfältig, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan.
  35. mnogotę̑rnost, f. die Vielfältigkeit, die Vielfachheit, Mur., Cig., Jan.
  36. mnogotę̑roma, adv. auf vielerlei o. mancherlei Weise, Mur., V.-Cig.
  37. mnogotę̑rost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., C.
  38. mnogovŕstən, -tna, adj. vielerlei, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan., nk.
  39. množı̑telj, m. der Mehrer, Jan.; — der Multiplicator, Cel. (Ar.).
  40. množı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Multiplication, Jan., C., Cel. (Ar.).
  41. modrocvẹ́tən, -tna, adj. blaugeblümt, Cig.
  42. modrọ̑stən, -tna, adj. Weisheits-, Mur., Jan.; weislich, Mur.
  43. mogǫ̑təc, -tca, m. der Mächtige, der Machthaber, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. mogątьcь.
  44. mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
  45. mǫ̑jstər, -tra, m. der Meister; — mojster skaza, der Pfuscher; — tudi: mójster; — iz nem.
  46. mokrótən, -tna, adj. nass, feucht; mokrotna letina, Pohl. (Km.); — tudi: mokrọ̑tən.
  47. molı̑tən, -tna, adj. 1) = molitven, Mur., Cig., Jan.; molitne knjige, M.; — 2) kdor rad moli, Notr.
  48. molı̑təv, -tve, f. das Gebet; — jutrno, večerno molitev opraviti; mašne molitve; na molitvah stati, in den letzten Zügen liegen, Z.
  49. molı̑təvca, f. dem. molitev, das Gebetchen.
  50. molı̑təvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
  51. momēntən, -tna, adj. Moment-, momentan, Cig. (T.).
  52. monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
  53. monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
  54. montelj, m. = muntel, vzhŠt., ogr.- C.
  55. morebítən, -tna, adj. allfällig, nk.; morebitna poznejša doplačila, DZkr.
  56. morı̑telj, m. = morivec, C.
  57. morı̑təv, -tve, f. das Morden, der Mord, Jarn., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  58. mǫ́rtər, -tra, m. = mort, Meg., Dict., Valj. (Rad), Levst. (Rok.).
  59. mọ̑stəc, -stca, m. dem. most, = mostek.
  60. mọ̑stək, -tka, m. dem. most; kleine Brücke.
  61. mósten, -tna, adj. Brücken-.
  62. moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
  63. mǫ̑štej, m. = moštek, Npes.-Schein.
  64. mǫ̑štək, -tka, m. dem. mošt; letošnji m.
  65. mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.
  66. mǫ̑tək, -tka, m. die Spule; m. niti, DSv.
  67. mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
  68. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
  69. motér, adj. = meter, mator, alt, bejahrt, Mur., Dalm., Krelj- Mik., ZgD., Zora.
  70. motérən, -rna, adj. = moter, C., Kast.
  71. mǫ̑tež, m. 1) der Aufrührer, C.; — 2) die Störung, Z., Vrt., (motèž) Levst. (Nauk); — 3) der Bodensatz (des Oeles), Cig.
  72. mozgovȓtəc, -tca, m. der Spintisierer, der Grübler, Jan. (H.).
  73. moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
  74. možganohrbteníčən, -čna, adj. možganohrbtenı̑čno živčje, das Cerebrospinal-Nervensystem, Cig. (T.).
  75. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
  76. mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
  77. mrazı̑təv, -tve, f. die Anfeindung, Jan.
  78. mrazóten, -tna, adj. kältlich, Cig., Jan.
  79. mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
  80. mrtek, m., pogl. mertek.
  81. mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
  82. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
  83. mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
  84. mučı̑telj, m. der Marterer, der Peiniger, Mur., Jan., nk.
  85. mučı̑teljica, f. die Peinigerin, die Quälerin, Mur., Jan., nk.
  86. mučı̑təv, -tve, f. das Martern, Jan. (H.).
  87. muhotèp, -tę́pa, m. der Fliegenwedel, Mur., Hal.- C., SlGor.
  88. muhǫ́tež, adv. z muhami vozeč: Rak muhotež vozi hlode, Levst. (Zb. sp.); (šaljiva beseda; prim. samotež).
  89. muhovítən, -tna, adj. grillenhaft, C.
  90. múhte, adv. = zastonj, Jan., C., BlKr.; — prim. hs. mukte, tur. muftè, Mik. (Et.).
  91. muljȃtəv, -tve, f. das Abbrechen der unnützen Rebensprossen, C.; das Ausjäten oder Aushacken des Grases und Unkrautes in Weingärten, Cig.
  92. múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.- Valj. (Rad).
  93. muškatēlica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  94. muškatēlka, f. 1) die Muscatellertraube, Vrtov. (Vin.); — 2) die Muscatellerbirne, Cig.
  95. muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
  96. 1. mȗtəc, -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
  97. 2. mȗtəc, -tca, m. der Klingelbeutel, Cig.; v m. pobirati, dajati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 3. muta 2).
  98. mútən, -tna, adj. Maut-, Jan., M.
  99. mȗžnatən, -tna, adj. = mužnat, C.
  100. nabirȃtelj, m. der Sammler, nk.

   1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA