Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.955-2.054)

  1. mẹ́stən, -tna, adj. 1) Orts-: mẹ̑stnọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.); Stellen: mestna vrednost, der Stellenwert (einer Ziffer), Cel. (Ar.); — 2) Stadt-, städtisch; mestni ljudje, die Stadtleute; mestna hiša, das städtische Rathhaus.
  2. məstı̑telj, m. der Rächer, Jan., Šol., Zora.
  3. mẹšȃtəv, -tve, f. die Mischung, Jan., C.
  4. mę́štər, -tra, m. = mojster, vzhŠt.
  5. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
  6. metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
  7. metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
  8. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  9. metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
  10. metélọ, n. der Rührstock, Šol.; (medelo, Cig., Jan., Gor.- M.).
  11. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
  12. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
  13. mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
  14. meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
  15. 1. meténje, n. das Kehren, M.
  16. 2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
  17. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
  18. meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
  19. meteōrən, -rna, adj. Meteor-, Cig. (T.).
  20. meteorolīt, m. izpodnebnik, der Meteorolith.
  21. meteorolōg, m. vremenoslovec, der Meteorolog.
  22. meteorologı̑ja, f. vremenoslovje, die Meteorologie.
  23. metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
  24. mētər, -tra, m. dolgostna mera: das Meter.
  25. metérəc, -rca, m. der Greis, Cig.
  26. metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
  27. metérnost, f. die Großjährigkeit, M.
  28. metȇrstvọ, n. reifes Alter, Ravn.- Cig.
  29. 1. mę̑təv, -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Cerknica- Erj. (Torb.).
  30. 2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
  31. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  32. 2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
  33. 1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
  34. 2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
  35. metežíti, -ím, vb. impf. trüben: vodo m., C.
  36. mę̑težnik, m. der Meuterer, Cig. (T.).
  37. migę̑təc, -tca, m. der Schimmer, C.
  38. milimētər, -tra, m. tisočni del metra, das Millimeter.
  39. miločútən, -tna, adj. Mitgefühl habend: ubogim m., skrben oče, Slom.
  40. mílostən, -tna, adj. gnädig, barmherzig; — milostna gospa! gnädige Frau! nk.
  41. milótən, -tna, adj. anmuthig, nk.; — mild, ZgD.
  42. mimočútən, -tna, adj. außersinnlich, Cig. (T.).
  43. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
  44. ministȇrij, m. das Ministerium.
  45. ministerijālən, -lna, adj. = ministrski, Ministerial-.
  46. minūtən, -tna, adj. Minuten-.
  47. miriamētər, -tra, m. = deset tisoč metrov, das Myriameter.
  48. mirı̑telj, m. der Friedensstifter, Mur., C.
  49. mirı̑tən, -tna, adj. versöhnlich, Mik.
  50. mirı̑təv, -tve, f. die Friedensstiftung, Cig.
  51. mirovítən, -tna, adj. = mirovit, Mur., Cig., Jan.
  52. mislı̑telj, m. der Denker, Cig. (T.), SlN.
  53. mistērij, m. skrivnostni nauk, skrivnost, das Mysterium, Cig. (T.).
  54. mı̑tək, -tka, m. die Zollgebür, Mur.
  55. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  56. mladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Meg.- Mik., Mur., Jan., C.
  57. mladolẹ̑təc, -tca, m. der Frühjahrheilige, C.
  58. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
  59. mladọ̑stən, -tna, adj. Jugend-; jugendlich; bil je jako mladosten, LjZv.
  60. mlahótən, -tna, adj. laulich, Mur., Cig., Jan.
  61. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
  62. mlȃtəv, -tve, f. = mlačev, der Drusch, Cig., Vrt., Dol.
  63. mlatı̑telj, m. = mlatič, Mur.
  64. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
  65. mlẹ̑təv, -tve, f. das Mahlen, Jan.
  66. mnogocvẹ́tən, -tna, adj. blütenreich, vielblumig, Cig., nk.
  67. mnǫ́gọkatę́ri, pron. so mancher, Cig., Jan., nk.; mnogokatera narodna pesem, Str.
  68. mnogokótən, -tna, adj. vielwinkelig, Cig.; polygonal, Cig. (T.).
  69. mnǫ́gọkratən, -tna, adj. vielmalig, mehrmalig; (tudi: -kráten).
  70. mnǫ̑gọktę́ri, pron. = mnogokateri, so mancher, Cig., Jan.
  71. mnogolátən, -tna, adj. vielrispig, Cig.
  72. mnogolẹ́tən, -tna, adj. vieljährig.
  73. mnogolístən, -tna, adj. vielblätterig, Cig., Jan.; mit vielen Blumenkronenblättern, polypetal, Cig., Jan.
  74. mnogostẹ̀n, -stẹ́na, adj. = mnogoploskven, polyedrisch, Cig., Jan., Cig. (T.); (po češ.).
  75. mnogoštevíłən, -łna, adj. vielzählig, zahlreich, Cig., M., nk.
  76. mnogotę̑r, adj. vielerlei, mancherlei; mnogotera mrzka reč, Trub. (Psal.); mnogoteri darovi, Kast.
  77. mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
  78. mnogotę̑rən, -rna, adj. vielfältig, vielfach, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  79. mnogotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. vervielfachen, C.
  80. mnogotę̑rnat, adj. vielfältig, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan.
  81. mnogotę̑rnost, f. die Vielfältigkeit, die Vielfachheit, Mur., Cig., Jan.
  82. mnogotę̑roma, adv. auf vielerlei o. mancherlei Weise, Mur., V.-Cig.
  83. mnogotę̑rost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., C.
  84. mnogovŕstən, -tna, adj. vielerlei, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan., nk.
  85. množı̑telj, m. der Mehrer, Jan.; — der Multiplicator, Cel. (Ar.).
  86. množı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Multiplication, Jan., C., Cel. (Ar.).
  87. modrocvẹ́tən, -tna, adj. blaugeblümt, Cig.
  88. modrọ̑stən, -tna, adj. Weisheits-, Mur., Jan.; weislich, Mur.
  89. mogǫ̑təc, -tca, m. der Mächtige, der Machthaber, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. mogątьcь.
  90. mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
  91. mǫ̑jstər, -tra, m. der Meister; — mojster skaza, der Pfuscher; — tudi: mójster; — iz nem.
  92. mokrótən, -tna, adj. nass, feucht; mokrotna letina, Pohl. (Km.); — tudi: mokrọ̑tən.
  93. molı̑tən, -tna, adj. 1) = molitven, Mur., Cig., Jan.; molitne knjige, M.; — 2) kdor rad moli, Notr.
  94. molı̑təv, -tve, f. das Gebet; — jutrno, večerno molitev opraviti; mašne molitve; na molitvah stati, in den letzten Zügen liegen, Z.
  95. molı̑təvca, f. dem. molitev, das Gebetchen.
  96. molı̑təvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
  97. momēntən, -tna, adj. Moment-, momentan, Cig. (T.).
  98. monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
  99. monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
  100. montelj, m. = muntel, vzhŠt., ogr.- C.

   1.455 1.555 1.655 1.755 1.855 1.955 2.055 2.155 2.255 2.355  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA