te (1.901-2.000)

1901. matērija, f. 1) der Eiterstoff, die Materie; — 2) der Stoff, die Materie, Cig. (T.).
1902. mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
1903. materínji, adj. Mutter-, mütterlich, Jan.; materinje srce, Jan.
1904. materı̑nski, adj. Mutter-, mütterlich, Mur., Cig., Jan.; materinske dolžnosti, Jurč.
1905. materı̑nstvọ, n. 1) die Mutterschaft, Habd.- Valj. (Rad), Cig., Jan.; — 2) der Nachlass der Mutter, das mütterliche Erbtheil, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
1906. materı̑nščina, f. die Muttersprache, Jan., nk.
1907. máteriti, -im, vb. impf. = materovati, Mur.
1908. mȃternica, f. 1) die Gebärmutter; — 2) die Mutterkrankheit, die Hysterie, Mur., Cig., Jan.; — der Mutterkrampf, C.; die Kolik beim weibl. Geschlechte, vzhŠt.- C.; — 3) die Bienenkönigin, Cig., Polj.; — 4) die Plunzwurst, Pjk. (Črt.); — 5) kositerska m., die Zinnmutter, Cig.; — 6) = klobuk, die Essigmutter, Cig.; — 7) die Mutterzelle (stanica, ki se deli na dve ali več novih stanic), Tuš. (B.).
1909. mȃtərničast, adj. materničasta žila, die Frauenader, die Mutterader (vena saphaena), V.-Cig.
1910. mȃterničav, adj. hysterisch, Cig., Jan.
1911. mȃterničən, -čna, adj. Gebärmutter-: maternično grlo, der Gebärmutterhals, Cig., Jan.; maternična bolezen, die Hysterie, die Mutterkrankheit, Cig., Jan.
1912. mȃterničnik, m. 1) die Gebärmutterhöhle, Cig., Jan.; — 2) jesenski m., die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.
1913. mȃternik, m. der Mutterschwarm, Danj.- C.
1914. mȃternji, adj. mütterlich, Mutter-: maternja skrb, maternje zavetje, Str.
1915. mȃternost, f. die Mütterlichkeit, Cig.
1916. materomòr, -mǫ́ra, m. der Muttermord, Cig.
1917. materomǫ̑rəc, -rca, m. der Muttermörder, nk.
1918. materomǫ̑rnik, m. = materomorec, Cig.
1919. materosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Kaiserschnitt, Vod. (Bab.).
1920. máterovati, -ujem, vb. impf. Mutter sein oder werden, Mur., Vod. (Bab.).
1921. máterski, adj. Mutter-, mütterlich, Mur., Vod.- Cig., nk.
1922. máterstvọ, n. die Mutterschaft, Mur., Cig., Jan.
1923. máterščina, f. 1) das Muttertheil, Cig.; — 2) = materinščina, Z.
1924. matę̑vžast, adj. berauscht: pivci so bili že dobro matevžasti, Andr.
1925. matę̑vžək, -žka, m. das Räuschchen: imeti matevžka, jvzhŠt.
1926. matę́žən, -žna, adj. launig, Mur.; ( nam. metežen?).
1927. mazilı̑təv, -tve, f. die Salbung, Jan.
1928. mečı̑təv, -tve, f. die Erweichung, die Aufweichung, Cig.
1929. medčeljústən, -tna, adj. zwischen den Kiefern gelegen: medčeljȗstna žleza, die Rotzdrüse, Nov.; = medčeljustna grča, Cig.
1930. medmę̑tək, -tka, m. der Zwischensatz, die Zwischenrede, SlGosp.- C.
1931. medoústən, -stna, adj. von süßen Worten, Jan. (H.).
1932. medpǫ̑tək, -tka, m. medpotki, die Zwischenrasen, die Rasenflächen zwischen neben einander befindlichen Wegen, Nov.
1933. medstébrje, n. die Säulenweite, Cig. (T.).
1934. medsvẹ́tən, -tna, adj. kdor med svetom živi: medsvẹ̑tnọ duhovstvo, ZgD.
1935. medtẹ̑dənski, adj. in der Woche geschehend, SlN.- C.
1936. medtẹ́mən, -mna, adj. mittlerweilig, Cig., Jan.
1937. medvŕstən, -tna, adj. zwischen den Zeilen befindlich, interlinear: medvȓstna prestava, Jan.
1938. mehkočútən, -tna, adj. zartfühlend, weichmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
1939. mehkótən, -tna, adj. weichlich, Cig., Jan., M.; — weichmüthig, Mur.
1940. mejkóstən, -tna, adj. mejkostne mišice, die Zwischenmuskeln, Erj. (Som.).
1941. məkę́təc, -tca, m. das Beutelsieb, Hal.- C.
1942. mẹnı̑telj, m. die Reductionszahl ( math.), Cig. (T.).
1943. 1. mẹnı̑təv, -tve, f. die Meinung, das Trachten, Cig., Jan.
1944. 2. mẹnı̑təv, -tve, f. der Wechsel, die Veränderung, Cig., Jan., M.
1945. mẹnjȃtəv, -tve, f. der Wechsel, der Austausch, Cig., Jan.
1946. ménten, m. der Mantel, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
1947. merı̑təv, -tve, f. die Messung, Cig. (T.).
1948. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
1949. mesę̑nostən, -tna, adj. zur Sinnlichkeit gehörig, sinnlich, Mur.
1950. mẹsı̑təv, -tve, f. = mešenje, Cig.
1951. mesožŕtən, -tna, adj. fleischfressend, Cig., Jan., M.
1952. mẹ́stəce, -təca, n. dem. mesto = mestce, (mestice) Jan. i. dr.; ("mestace", Krelj).
1953. mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
1954. mestẹ̑jnik, m. der quer über der Ofenmündung liegende Stein, Gor.
1955. mẹ́stən, -tna, adj. 1) Orts-: mẹ̑stnọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.); Stellen: mestna vrednost, der Stellenwert (einer Ziffer), Cel. (Ar.); — 2) Stadt-, städtisch; mestni ljudje, die Stadtleute; mestna hiša, das städtische Rathhaus.
1956. məstı̑telj, m. der Rächer, Jan., Šol., Zora.
1957. mẹšȃtəv, -tve, f. die Mischung, Jan., C.
1958. mę́štər, -tra, m. = mojster, vzhŠt.
1959. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
1960. metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
1961. metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
1962. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
1963. metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
1964. metélọ, n. der Rührstock, Šol.; (medelo, Cig., Jan., Gor.- M.).
1965. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
1966. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
1967. mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
1968. meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
1969. 1. meténje, n. das Kehren, M.
1970. 2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
1971. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
1972. meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
1973. meteōrən, -rna, adj. Meteor-, Cig. (T.).
1974. meteorolīt, m. izpodnebnik, der Meteorolith.
1975. meteorolōg, m. vremenoslovec, der Meteorolog.
1976. meteorologı̑ja, f. vremenoslovje, die Meteorologie.
1977. metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
1978. mētər, -tra, m. dolgostna mera: das Meter.
1979. metérəc, -rca, m. der Greis, Cig.
1980. metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
1981. metérnost, f. die Großjährigkeit, M.
1982. metȇrstvọ, n. reifes Alter, Ravn.- Cig.
1983. 1. mę̑təv, -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Cerknica- Erj. (Torb.).
1984. 2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
1985. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
1986. 2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
1987. 1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
1988. 2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
1989. metežíti, -ím, vb. impf. trüben: vodo m., C.
1990. mę̑težnik, m. der Meuterer, Cig. (T.).
1991. migę̑təc, -tca, m. der Schimmer, C.
1992. milimētər, -tra, m. tisočni del metra, das Millimeter.
1993. miločútən, -tna, adj. Mitgefühl habend: ubogim m., skrben oče, Slom.
1994. mílostən, -tna, adj. gnädig, barmherzig; — milostna gospa! gnädige Frau! nk.
1995. milótən, -tna, adj. anmuthig, nk.; — mild, ZgD.
1996. mimočútən, -tna, adj. außersinnlich, Cig. (T.).
1997. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
1998. ministȇrij, m. das Ministerium.
1999. ministerijālən, -lna, adj. = ministrski, Ministerial-.
2000. minūtən, -tna, adj. Minuten-.

   1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani