Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.855-1.954)

  1. luterȃn, m. der Lutheraner.
  2. luterȃnəc, -nca, m. = luteran.
  3. luterȃnka, f. die Lutheranerin.
  4. luterȃnski, adj. lutherisch.
  5. luterȃnstvọ, n. das Lutherthum.
  6. lúterski, adj. lutherisch.
  7. lúterstvọ, n. das Lutherthum, Cig.
  8. magīstər, -tra, m. častni naslov, ki so ga delila in ga še dele vseučilišča, der Magister, Cig.
  9. magīstrātən, -tna, adj. Magistrats-.
  10. magnētən, -tna, adj. magnetisch, Mur., Cig. (T.).
  11. magnētenje, n. die Magnetisierung, Sen. (Fiz.), ( prav. magnečenje).
  12. magnetomētər, -tra, m. = magnetomer, Cig. (T.).
  13. majhnótən, -tna, adj. geringfügig, Jan.
  14. makǫ̑tər, -tra, m. stopni glavič, ki tere, der Stampfstößel, C., Raič ( Let.), Zora; — der Stößel übhpt., ogr.- C.; iz: mak + tr-eti.
  15. malenkostən, -tna, adj. kleinlich, nk.
  16. malocvẹ́tən, -tna, adj. blütenarm, Jan.
  17. málọkatę́ri, pron. = malo kateri, selten einer, nicht leicht einer, wenige; malokaterega poznam izmed njih.
  18. málọktę́ri, pron. = malo kateri.
  19. malolẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Cig., Jan., M., Z.
  20. malomẹ́stən, -tna, adj. kleinstädtisch, Mur., nk.
  21. malọ̑stən, -tna, adj. kleinlich, Cig. (T.), SlN.- C.
  22. malótən, -tna, adj. Bagatell-: malotni postopek, das Bagatellverfahren, malotno sodišče, das Bagatellgericht, DZ.
  23. malotę́žən, -žna, adj. leicht, Jan.
  24. maloȗstəc, -tca, m. der Kleinmund, Cig.
  25. malovẹ́stən, -tna, adj. von geringer Gewissenhaftigkeit, Jan. (H.).
  26. malozahtẹ́vən, -vna, adj. anspruchslos, Jan.
  27. maltēški, adj. Malteser-: m. vitez, m. red, Jan.
  28. maltēzar, -rja, m. = malteški vitez, Jan.
  29. manjšȃtəv, -tve, f. 1) die Verkleinerung, Cig., Jan.; — 2) die Abnahme, Jan.
  30. manomētər, -tra, m. orodje za merjenje gostosti plinov in pare, gostomer, das Manometer ( phys.), Cig. (T.).
  31. marketēndar, -rja, m. vojaški branjevec, der Marketender, Cig., Jan.
  32. marketēndarica, f. die Marketenderin, Cig., Jan.
  33. mȃrsikatę́ri, pron. so mancher.
  34. mȃrsikatę́rikrat, adv. so manchesmal.
  35. mástən, -tna, adj. fett; mastna jed; mȃstnọ črevo, der Mast- oder Fettdarm, Cig.; — mit Fett beschmiert; mastna obleka; — mastna zemlja, fetter Boden; mastna služba, fettes Amt, Cig.; mastna nedelja, der Fastnachtssonntag, vzhŠt.; — mastno govoriti, Sauglocken läuten, V.-Cig.
  36. masteníca, f. die Fleischwurst, Dol.- Cig., Jan.; — die Breiwurst, BlKr.
  37. masteník, m. das Labkraut (galium cruciatum), Jan. (H.).
  38. matemātičən, -čna, adj. zur Mathematik gehörend, mathematisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  39. matemātik, m. der Mathematiker, Cig. (T.), nk.
  40. matemātika, f. nauk o številnih in prostorskih količinah, die Mathematik.
  41. matemātiški, adj. mathematisch, Jan. (H.).
  42. mater, adj. = mator, meter, Mik.
  43. máterən, -rna, adj. Mutter-, mütterlich; mȃterna ljubezen, die Mutterliebe; materni jezik, die Muttersprache; (pravilno: materin jezik, Meg., DZ., Cv. VI. 7.).
  44. materiālən, -lna, adj. materiell, Jan., Cig. (T.), nk.; — materijalno blago, die Materialware, Cig., Jan.
  45. materialīst, m. der Materialist, Cig. (T.).
  46. materialīzəm, -zma, m. der Materialismus, Jan., Cig. (T.).
  47. matērija, f. 1) der Eiterstoff, die Materie; — 2) der Stoff, die Materie, Cig. (T.).
  48. mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
  49. materínji, adj. Mutter-, mütterlich, Jan.; materinje srce, Jan.
  50. materı̑nski, adj. Mutter-, mütterlich, Mur., Cig., Jan.; materinske dolžnosti, Jurč.
  51. materı̑nstvọ, n. 1) die Mutterschaft, Habd.- Valj. (Rad), Cig., Jan.; — 2) der Nachlass der Mutter, das mütterliche Erbtheil, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
  52. materı̑nščina, f. die Muttersprache, Jan., nk.
  53. máteriti, -im, vb. impf. = materovati, Mur.
  54. mȃternica, f. 1) die Gebärmutter; — 2) die Mutterkrankheit, die Hysterie, Mur., Cig., Jan.; — der Mutterkrampf, C.; die Kolik beim weibl. Geschlechte, vzhŠt.- C.; — 3) die Bienenkönigin, Cig., Polj.; — 4) die Plunzwurst, Pjk. (Črt.); — 5) kositerska m., die Zinnmutter, Cig.; — 6) = klobuk, die Essigmutter, Cig.; — 7) die Mutterzelle (stanica, ki se deli na dve ali več novih stanic), Tuš. (B.).
  55. mȃtərničast, adj. materničasta žila, die Frauenader, die Mutterader (vena saphaena), V.-Cig.
  56. mȃterničav, adj. hysterisch, Cig., Jan.
  57. mȃterničən, -čna, adj. Gebärmutter-: maternično grlo, der Gebärmutterhals, Cig., Jan.; maternična bolezen, die Hysterie, die Mutterkrankheit, Cig., Jan.
  58. mȃterničnik, m. 1) die Gebärmutterhöhle, Cig., Jan.; — 2) jesenski m., die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.
  59. mȃternik, m. der Mutterschwarm, Danj.- C.
  60. mȃternji, adj. mütterlich, Mutter-: maternja skrb, maternje zavetje, Str.
  61. mȃternost, f. die Mütterlichkeit, Cig.
  62. materomòr, -mǫ́ra, m. der Muttermord, Cig.
  63. materomǫ̑rəc, -rca, m. der Muttermörder, nk.
  64. materomǫ̑rnik, m. = materomorec, Cig.
  65. materosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Kaiserschnitt, Vod. (Bab.).
  66. máterovati, -ujem, vb. impf. Mutter sein oder werden, Mur., Vod. (Bab.).
  67. máterski, adj. Mutter-, mütterlich, Mur., Vod.- Cig., nk.
  68. máterstvọ, n. die Mutterschaft, Mur., Cig., Jan.
  69. máterščina, f. 1) das Muttertheil, Cig.; — 2) = materinščina, Z.
  70. matę̑vžast, adj. berauscht: pivci so bili že dobro matevžasti, Andr.
  71. matę̑vžək, -žka, m. das Räuschchen: imeti matevžka, jvzhŠt.
  72. matę́žən, -žna, adj. launig, Mur.; ( nam. metežen?).
  73. mazilı̑təv, -tve, f. die Salbung, Jan.
  74. mečı̑təv, -tve, f. die Erweichung, die Aufweichung, Cig.
  75. medčeljústən, -tna, adj. zwischen den Kiefern gelegen: medčeljȗstna žleza, die Rotzdrüse, Nov.; = medčeljustna grča, Cig.
  76. medmę̑tək, -tka, m. der Zwischensatz, die Zwischenrede, SlGosp.- C.
  77. medoústən, -stna, adj. von süßen Worten, Jan. (H.).
  78. medpǫ̑tək, -tka, m. medpotki, die Zwischenrasen, die Rasenflächen zwischen neben einander befindlichen Wegen, Nov.
  79. medstébrje, n. die Säulenweite, Cig. (T.).
  80. medsvẹ́tən, -tna, adj. kdor med svetom živi: medsvẹ̑tnọ duhovstvo, ZgD.
  81. medtẹ̑dənski, adj. in der Woche geschehend, SlN.- C.
  82. medtẹ́mən, -mna, adj. mittlerweilig, Cig., Jan.
  83. medvŕstən, -tna, adj. zwischen den Zeilen befindlich, interlinear: medvȓstna prestava, Jan.
  84. mehkočútən, -tna, adj. zartfühlend, weichmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  85. mehkótən, -tna, adj. weichlich, Cig., Jan., M.; — weichmüthig, Mur.
  86. mejkóstən, -tna, adj. mejkostne mišice, die Zwischenmuskeln, Erj. (Som.).
  87. məkę́təc, -tca, m. das Beutelsieb, Hal.- C.
  88. mẹnı̑telj, m. die Reductionszahl ( math.), Cig. (T.).
  89. 1. mẹnı̑təv, -tve, f. die Meinung, das Trachten, Cig., Jan.
  90. 2. mẹnı̑təv, -tve, f. der Wechsel, die Veränderung, Cig., Jan., M.
  91. mẹnjȃtəv, -tve, f. der Wechsel, der Austausch, Cig., Jan.
  92. ménten, m. der Mantel, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  93. merı̑təv, -tve, f. die Messung, Cig. (T.).
  94. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
  95. mesę̑nostən, -tna, adj. zur Sinnlichkeit gehörig, sinnlich, Mur.
  96. mẹsı̑təv, -tve, f. = mešenje, Cig.
  97. mesožŕtən, -tna, adj. fleischfressend, Cig., Jan., M.
  98. mẹ́stəce, -təca, n. dem. mesto = mestce, (mestice) Jan. i. dr.; ("mestace", Krelj).
  99. mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
  100. mestẹ̑jnik, m. der quer über der Ofenmündung liegende Stein, Gor.

   1.355 1.455 1.555 1.655 1.755 1.855 1.955 2.055 2.155 2.255  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA