te (17.255-17.354)

17255. poceptȃti, -ȃm, vb. pf. niedertreten, abtreten, Cig.
17256. pocę̑snje, f. pl. das Geld, das der Prediger für die Gebete bekommt, die er für die Verstorbenen nach der Predigt verrichtet, M., C.
17257. pocmr̀k, -cmŕka, m. der Schlürflaut: kadar je v lakomnici že malo tekočine, sliši se pocmrk, (pócmrk) BlKr.
17258. pócnje, -cənj, f. pl., vzhŠt., pogl. podstenje.
17259. pocŕkati, -cȓkam, vb. pf. nach einander umstehen, verrecken: vsi prasci so mu pocrkali.
17260. pocúrati, -ȗram, vb. pf. bepissen; — p. se, pissen; p. se v posteljo.
17261. pocúzati, -am, vb. pf. absaugen; (die Mutterbrüste) aussaugen, Z.; vse mleko je otrok materi pocuzal.
17262. pocvitováti, -ȗjem, vb. impf. Nachblüten treiben, Vrsno- Erj. (Torb.).
17263. pocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abrösten, in Fett abbacken; — 2) durch Rösten, Backen verbrauchen, verkreischen: dokaj masla p.; — 3) ein wenig in Fett rösten oder backen, Cig.; — 4) p. jo, enteilen: pocvrl sem jo proti veži, Jurč.
17264. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
17265. počȃk, m. das Warten: na počak (dati, vzeti i. t. d.), auf Borg, Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.), BlKr., jvzhŠt.; na p. puščeni coli, der creditierte Zoll, DZ.; na večen počak, ohne Hoffnung auf Rückerstattung, Z.
17266. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
17267. počakljìv, -íva, adj. kdor rad počaka ( n. pr. dolžnika), Z.; — zuwartend, Cig. (T.).
17268. počakováti, -ȗjem, vb. impf. abzuwarten pflegen, zuwarten, warten.
17269. počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).
17270. počehljávati, -am, vb. impf. ad počehljati; öfter ein wenig kratzen, Mik.
17271. počéliti, -im, vb. pf. palico p., den Stock am Ende abplatten, C.
17272. počẹ̑njati, -am, vb. impf. ad početi; 1) anfangen; — 2) beginnen, treiben, thun; kaj pa počenjate, otroci? vsakojake reči p.
17273. počèp, -čę́pa, m. die Kniebeuge, Telov.
17274. počẹ́pati, -čẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad počeniti; (öfters) niederhocken, Mur., Cig., Jan.; počepaje, dann und wann niederhockend, C.
17275. počę̑pək, -pka, m. ein unreifes Ei ohne harte Schale, Gor.- M.
17276. počę́pən, -pna, adj. Kniebeuge-: počẹ̑pna drža, Telov.
17277. počepı̑n, m. 1) der Hocker, Z.; — 2) p. je fižol, ki nizko raste, Svet. (Rok.).
17278. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
17279. počę́tje, n. 1) die Unternehmung, Cig.; — 2) = počenjanje, das Treiben, die Handlungsweise; — 3) = spočetje, Krelj, Jsvkr.
17280. počę́tnica, f. 1) die Urheberin, Cig.; die Gründerin, Kremp.- M.; — 2) die Unternehmerin, Cig.; — 3) das Elementarbuch, Cig. (T.).
17281. počę́tnik, m. 1) der Urheber, Cig., kajk.- Valj. (Rad); der Gründer, Kremp.- M.; — 2) der Unternehmer, Cig.
17282. počę̑tva, f. = početev 1), Mur.
17283. 1. počína, f. die Spalte, der Riss, Guts.- Cig.
17284. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
17285. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
17286. počíslati, -am, vb. pf. beachten, Cig.
17287. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
17288. počítje, n. = počitek, Guts.- Cig.
17289. počitnína, f. das Quiescentengehalt, Cig., Jan., Nov.
17290. počivalíšče, n. die Raststätte, die Ruhestätte, Cig., Jan.; tudi: počiválišče, ogr.- Valj. (Rad).
17291. počivȃłnik, m. der Raststein, Cig.; na vsakem tretjem počivalniku je sedeval, Jurč.
17292. počívanje, n. das Ausruhen, das Rasten; "Bog blagoslovi (žegnaj) počivanje!" reče, kdor gre mimo počivajočih ljudi, jvzhŠt.
17293. počívati, -am, vb. impf. ad počíti; rasten, ausruhen, der Ruhe pflegen; v senci p.; — njiva počiva, der Acker liegt brach, Cig.; — ruhen (o mrtvih).
17294. počivȃvəc, -vca, m. kdor počiva, der Rastende; — = počitnik, der Quiescent, V.-Cig., Jan.
17295. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
17296. počrẹ̑vəc, -vca, m. der Hühnerdarm (stellaria media), veliki p., das Gauchheil (anagallis), kravji p., der Feldehrenpreis (veronica agrestis), C.
17297. počȗtljaj, m. = počutek, das Gefühl, M.
17298. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
17299. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
17300. podáč, m. = podajač, orodje, s katerim se kaj podaja, Podkrnci- Erj. (Torb.).
17301. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
17302. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
17303. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
17304. podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
17305. 1. podár, -rja, m. der Feld- oder Weingartenhüter, C., Levst. (Nauk).
17306. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
17307. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
17308. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
17309. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice ( Št.)- Erj. (Torb.).
17310. podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.
17311. podblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. unterpolstern, Cig., M.
17312. podbòj, -bója, m. 1) die Thürpfoste, der Thürstock; — 2) der Stützbalken, Dict.; — 3) der Unterzugsbalken, ZgD.; der Unterkeil, C.
17313. podbrȃdək, -dka, m. 1) der fleischige, herabhängende Theil unter dem Kinn, das Unterkinn (der Koder); — das Kinn, Mur., Valj. (Rad); — 2) die Wamme des Rindes, C.; — 3) das Bartläppchen des Hahnes: petelinovi podbradki, Cig., Jan., C.
17314. podbrȃdnica, f. 1) die Kinnkette, Cig.; — 2) das Tuch, das man Kindern beim Essen unter das Kinn bindet, das Geiferläppchen, Cig.
17315. podbrȃdnik, m. die Kinnkette, Jan.; — der Kehlriemen der Pferde, Cig.
17316. podbrȃdnjak, m. 1) das Unterkinn, Mur., C.; — 2) die Halswamme des Rindes, C.; — 3) der untere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.
17317. podbránati, -am, vb. pf. untereggen, Cig.
17318. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
17319. podbrazdáč, m. der Untergrundpflug, Nov.- C.
17320. podbrazdína, f. die Erdschichte unter der Furche, Cig., C.
17321. podbrę̑nčək, -čka, m. der Gürtel, C., Z.
17322. podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, ob Ložnici ( Št.)- LjZv.
17323. podbrúsiti, -im, vb. pf. unterschleifen, Cig.
17324. podbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, aneifern, Mur., Cig., Jan.
17325. podbújati, -am, vb. impf. ad podbuditi; aufmuntern, aneifern, Mur., Cig.
17326. podcvítati, -am, vb. impf. unten nachblühen, Z.
17327. pòdčȃstnik, m. der Unterofficier, Jan., nk.
17328. podčȃšnica, f. der Credenzteller, Cig.
17329. podčȇlje, * n. der Kopfschild der Insecten, h. t.- Cig. (T.).
17330. podčésati, -čę́šem, vb. pf. unterkämmen, Cig.
17331. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
17332. podčŕtati, -čȓtam, vb. pf. unterstreichen, Jan., nk.
17333. poddẹjáti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. darunter legen, unterlegen.
17334. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
17335. poddẹ̑łəc, -łca, m. das Pflugrädergestell, C.; — prim. poddel 3).
17336. poddẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung, C.
17337. pòddesę̑tnik, m. 1) der Gefreite, Jan., DZ.; — 2) der Unterzehenter, V.-Cig.
17338. pòddijákon, m. der Unterdiakon, Jan.
17339. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
17340. poddrȗženəc, -nca, m. der Subalterne, Jan.
17341. poddruževáti, -ȗjem, vb. impf. unterordnen, Jan.
17342. poddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. unterordnen, Jan., Cig. (T.).
17343. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
17344. poddrúžnost, f. die Unterordnung, Cig. (T.).
17345. poddúplọ, n. das untere Ofenloch, C.
17346. podebelíti se, -ím se, vb. pf. dicker oder fetter werden, Cig.
17347. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
17348. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
17349. podẹlávati, -am, vb. impf. ad podelati; verarbeiten; železo v zlitke p. (zainen), Cig.; — snope p., die Garben in die Harfe hängen, Notr.
17350. podẹlȃvka, f. die Hammerhütte, V.-Cig.
17351. podẹ̑łba, f. 1) die Vertheilung: p. toplote, Cig. (T.); — p. krožnice, die Kreistheilung, Cig. (T.); — 2) die Ertheilung, C.
17352. podẹ́lja, f. = podelitev, die Ertheilung, C.
17353. podẹljávati, -am, vb. impf. ad podeliti; Gaben austheilen: radi davajo in podeljavajo, ogr.- Valj. (Rad); — verleihen: moč, katero podeljava Bog, ogr.- Valj. (Rad).
17354. podẹljénje, n. = podelitev.

   16.755 16.855 16.955 17.055 17.155 17.255 17.355 17.455 17.555 17.655  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani