Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
te (17.155-17.254)
-
pljȗčnik, m. = pljučnica 2), das Lungenkraut (pulmonaria), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — tudi: isländisches Moos (cetraria islandica), Nov., na Kaninu- Erj. (Torb.); — das Leberblümchen (anemone hepatica), Josch; — beli p., die weiße Seerose (nymphaea alba), Cig., Tuš. (R.); rumeni p., die gelbe Teichrose (nuphar luteum), Tuš. (R.).
-
pljȗčnjak, m. = pljučnica, pljučnik, das Lungenkraut (pulmonaria), Cig.; — isländisches Moos (cetraria islandica), Tuš. (B.); = živinski p., die Baumflechte, das Baumlungenkraut, C.
-
pljȗnəc, -nca, m. 1) = pljunek, Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) ein geringes Quantum: daj mi p. tinte, Kras- Erj. (Torb.).
-
pljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, der einmalige Speichelauswurf.
-
pljùsk, interj. patsch, Cig., Jan.
-
pljȗska, f. 1) die Patsche (kothiges Wasser), Cig.; — das Regenwetter, Vrt.; — 2) die Ohrfeige, die Maulschelle, Guts.- Cig., Jan., C., Mik., LjZv., kajk.- Valj. (Rad).
-
pljȗskati, -am, vb. impf. 1) einen dem Stammlaute ähnlichen Laut hervorbringen: patschen, plätschern; voda pljuska ob čoln; dež pljuska, Cig.; — 2) Maulschellen oder Ohrfeigen austheilen, ogr.- C.; za uho p. koga, C.
-
pljúščiti, pljȗščim, vb. pf. = pljusniti, platzen, patschen, Cig.; v hišo p., sekira je v steno pljuščila, Cig.
-
pljuvotína, f. das Ausgespuckte, die Spucke, Mur., Cig., Jan.
-
plǫ́ča, f. 1) die Platte, Valj. (Rad), nk.; ein flacher Stein, Štrek.; — die Platte ( bot.), Cig. (T.); das Krautblatt, Jarn., C.; ( kor.-nem. ploutsche); — eine flache Schüssel, Cig., C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Guts., Mur., Cig., Jan.; — 2) = pločevina, das Blech, Jan. (H.); — 3) die Plateiße (platessa vulgaris), Jan., Erj. (Z.); — tudi: plóča.
-
plǫ́čast, adj. plattenförmig, Cig. (T.), Erj. (Som., Min.).
-
plǫ́čica, f. dem. ploča; eine kleine Platte: nožna p., die Messerklinge, Guts., Cig.; — die Lamelle ( phys.), Cig. (T.).
-
plǫ̑čka, f. dem. ploča; gibalna p., die Bewegungsplatte, Erj. (Z.).
-
plǫ̑čnik, m. das Plattentrottoir, C.
-
pločnják, m. der Blätterzahn, Erj. (Z.).
-
1. plodíti, -ím, vb. impf. erzeugen; orel orla plodi, Npreg.- Jan. (Slovn.); p. sad, Früchte bringen, Cig.; — durch Zeugung fortpflanzen, ziehen: živina se plodi, drevje se goji, C.; — p. se, sich vermehren, sich ausbreiten (von Thieren), Cig.; — erzeugen, verursachen, C., nk.; — tudi: plóditi, plǫ́dim, Valj. (Rad).
-
plǫ̑dje, n. coll. Früchte, Naturproducte: sveže plodje, frische Früchte, DZ.
-
plǫ̑dnica, f. 1) der Fruchtboden, der Fruchtknoten (ovarium), Cig., Tuš. (R.); — 2) = maternica, die Gebärmutter, Mur., C.; — 3) plodníca, die Erzeugerin, C.
-
plǫ̑dnik, m. das Häutchen um die Leibesfrucht, die Schafhaut (amnion): tele se je storilo v plodniku, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
-
plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
-
plǫ́jalica, f. Regenwetter mit Schnee, C.
-
plǫ̑jka, f. die Platte: p. zavojita, das Spiralblatt im Ohr, Erj. (Som.); — hs.
-
plojkáš, m. plojkaši, blattförmige Insecten (lamellicornia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
plòsk, interj. patsch! platz!
-
2. plòsk, plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).
-
2. plǫ̑ska, f. 1) die Fläche, Mur.; — po ploski položiti desko, ne po robu, Notr.; — 2) die Platte, Jan.; der Dünnstein, Cig.
-
ploskáča, f. die Granate, Nov.- C.
-
1. plóskast, adj. kothig, patschig, C.; ploskasta steza, ploskasto vreme, Z.
-
ploskonǫ̑žəc, -žca, m. ein mit einer breiten Fußplatte versehener Mensch, der Plattfuß, Cig.
-
ploskovnják, m. die zweizeilige Gerste, V.-Cig.
-
ploskȗn, m. ploščnata, sodu podobna posoda, v kateri na hrbtu olje, drožje i. dr. nosijo, zapŠt.
-
ploskvomèr, -mę́ra, m. das Planimeter, Cig. (T.).
-
plǫ́šča, f. 1) die Platte; kamenita p.; p. ledena (ledu), eine Eisscholle; — 2) die Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — 3) die gemeine Scholle o. Platteiße (platessa vulgaris), Erj. (Ž.); — tudi: plóšča.
-
plǫ̑ščar, -rja, m. 1) der Plattenschläger, Cig.; — 2) der Plattapfel, C.
-
plǫ́ščati, plǫ̑ščam, vb. impf. beplatten, Cig.
-
plǫ̑ščəc, -ščəca, m. die zweizeilige Gerste, Polj.
-
plǫ̑ščək, -ščka, m. 1) der Teller, Ravn. (Abc.), nk.; — 2) der Wirbelkörper, Erj. (Som.).
-
plǫ́ščica, f. dem. plošča; 1) das Plättchen: slikarska p., die Palette, Jan. (H.); jezičkova p., das Züngelblatt, Jan. (H.); — der Teller, C.; lončar dela sklede, ploščice, piskre, Ravn. (Abc.); — 2) = plošča 3), Hip.- C.
-
2. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. impf. 1) platt machen, plätten, platt schlagen, Cig. (T.); — 2) = s ploščami kriti, C.
-
ploščnàt, -áta, adj. flach, geflacht, platt; ploščnata skleda; ploščnato kopito, der Platthuf, Cig.; ploščnata pila, die Flachfeile, Cig.; ploščnati nos, die Plattnase, Cig.; ploščnatega lica biti, C.
-
ploščnatíca, f. die Tunkenmuschel (tellina gari), Erj. (Z.).
-
ploščníca, f. 1) ein breiter, flacher Stein, C.; — 2) eine Art Pfirsich, C.; — die Scheibenbirne, Cig.
-
ploščník, m. der Teller, C.
-
ploščnjáti, -ȃm, vb. impf. = 2. ploskati, abplatten, Cig.
-
plọ̑t, plọ̑ta, plotȗ, m. 1) das Flechtwerk; pletenina pri košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) der Zaun; za plotom; p. delati; živ p., lebendiger Zaun, der Heckenzaun.
-
plọ̑tnik, m. 1) der Zaunstecken, Nov.- C.; — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
-
plovči, adj. p. kamen, ( nav. "plovuči"), der Bimsstein, Habd.- Mik.
-
plóvəc, -vca, m. 1) der Schiffer, Habd.- Mik., Cig. (T.), DZ.; — 2) plovci, die Schwimmvögel (natatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Bimsstein, Jan., Erj. (Min.).
-
plóvski, adj. Schiffer-: plovski patent, das Schifferpatent, DZ.; plovske davščine, Schiffahrtsabgaben, DZ.; plovska mapa, die Meerkarte, Cig. (T.).
-
plǫ̑vstvọ, n. die Schiffahrt, Cig. (T.), DZ.; pomorsko p., die Seeschiffahrt, Cig. (T.); pribrežno p., die Küstenschiffahrt, Cig. (T.).
-
plùnk, interj. plumps! Cig., Jan.
-
plȗnka, f. die Harfe, die Laute, Guts., Cig., Jan.
-
plȗnkar, -rja, m. 1) der Lautenmacher, Cig., Jan.; — 2) der Harfenist, Jan.
-
plȗnkati, -am, vb. impf. 1) = pljuskati, plätschern, plumpen, Cig., Jan., C.; voda plunka (= zaganja se v breg), Koborid- Erj. (Torb.); v nepolnem sodu tekočina plunka, Štrek.; — 2) die Harfe, die Laute spielen, Mur., Cig.
-
plȗnkavəc, -vca, m. der Lautenspieler, Mur., Jan.; der Harfenist, Jan.
-
plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
-
plužár, -rja, m. der den Pflug leitet, der Pflüger, Mur., C.
-
plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
-
plȗžje, n. 1) plužna kola z drevesom vred, Gor.; — 2) = plužna, das Vordergestell des Pfluges, Cig.
-
plȗžnica, f. 1) die Pflugdeichsel, Cig., Jan.; — 2) die Pflughandhabe, die Pflugsterze, vzhŠt.; — 3) pl. plužnice, = plužna, die Pflugräder, C.
-
plȗžnọ, n. das Pflugrad, Cig.; — pl. plužna, die Pflugräder, das Vordergestell des Pfluges, Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Notr., Dol.; (tudi sing. plužno v tem pomenu, Gor.).
-
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
-
pobásati, -bȃšem, vb. pf. zusammenpacken, nacheinander hineinpacken, hineinpferchen; vse pobasati v škrinjo; vojake na ladjo p., Zora; — p. kaj, etwas heimlich einstecken, stehlen, Z., jvzhŠt.
-
pobáviti, -bȃvim, vb. pf. p. koga, jemanden eine Zeit lang aufhalten, C.
-
pobę̑rščina, f. das Geklaubte, Jan.; sadje, ki samo z dreves popada in se pobere, Polj.
-
poberúh, m. 1) der Sammler ( zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.- Let. 1879, 13.
-
pobəzáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stupfen, mit einer stumpfen Spitze stechen; s palico, šibo koga p., v kaj p.
-
pobíjanje, n. das Todtschlagen; das Schlachten; p. okužene živine, das Keulen der pestkranken Rinder.
-
pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.
-
pobijȃvəc, -vca, m. der Todtschläger, der Schlächter, Cig., Jan.; der Vernichter, Jap.- C.
-
pobijȃvka, f. die Todtschlägerin, die Schlächterin, Cig.
-
pobirȃłnica, f. der Klingelbeutel, C.
-
pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
-
pobı̑rək, -rka, m. 1) das Aufklaubsel; ( z. B. das Raffholz, die Nachlese auf Äckern u. dgl.); — 2) die letzte Furche beim Ackern, Fr.- C.
-
pobístriti, -bı̑strim, vb. pf. 1) aufmuntern, aneifern, C., ogr.- M.; — 2) hell, klar machen: p. oko, Bes.
-
pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
-
pobítje, n. die beigebrachte Niederlage, Cig.; vrnil se je od pobitja kraljev, ogr.- Valj. (Rad); p. nad dunajskim cesarjem, Levst. (Zb. sp.).
-
poblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., nk.
-
pobliskováti se, -ȗje se, vb. impf. öfters ein wenig aufblitzen, Z.
-
pobǫ́čən, -čna, adj. Seiten-, Cig., Jan.; pobǫ̑čna slika, das Pendant, Cig. (T.); pobočno srodstvo, die Seitenverwandtschaft, Cig. (T.).
-
pobòj, -bója, m. 1) die Schlägerei; v pobojih, Ravn.- Valj. (Rad); bil je spet p. to noč, jvzhŠt.; iz tega je bil neko nedeljo strašan poboj, Navr. ( Vod. sp.); — die Schlacht, Jan.; hud poboj med dvema armadama, Cig.; užugal je njegove vojske v nekoliko pobojih, Ravn.; — 2) der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., M.; bratovski p., Jsvkr.; die Niederlage (eines Heeres), Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dalm., Kast.
-
pobolẹ́vati, -am, vb. impf. ad poboleti; 1) öfters ein wenig schmerzen, Cig.; — 2) nachschmerzen, Cig.
-
pobọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen; bessern; p. se, sich bessern; — p. si, sich etwas zugute thun, Cig.; gospodinja si, če le more, kaj poboljša, Lašče- Levst. (Rok.).
-
pobósti, -bódem, vb. pf. niederstechen: z rogovi koga p., Cig.; — übel zurichten: pust me je pobodel, Ljub.
-
pobotováti, -ȗjem, vb. impf. ad pobotati, (die Rechnungen) ausgleichen, Abrechnung halten, Cig.; kralj s svojimi hlapci pobotuje, Ravn.
-
pobožíti, -ím, vb. pf. zum Gott machen, vergöttern, V.-Cig.
-
pobožjati, -am, vb. pf. vergöttern, Vod. (Izb. sp.).
-
pobradáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Barte reiben, Cig.
-
pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
-
pobrȃtična, f. des Neffen Tochter, C.
-
pobrę̑nkati, -am, vb. pf. ein wenig in die Saiten eines Instrumentes greifen.
-
pobrẹ́žən, -žna, adj. Ufer-, Strand-, Küsten-, Cig., Jan., nk.; pobrẹ̑žni otok, die Küsteninsel, Jes.
-
pobudílọ, n. das Anregungsmittel, Cig. (T.).
-
pǫ́cati, pǫ̑cam, vb. impf. = pokati, bersten, C., Štrek.; roke mi pocajo od mraza, Kras- Erj. (Torb.); svetlica cinkova poca, Erj. (Min.); grozdje premehkih lupinic poca, Vrtov. (Vin.); — knistern: ogenj poca, Z.
-
pocę̑cati, -am, vb. pf. p. kaj = v roki kaj potehtati, M.
-
pocę́cniti, -cę̑cnem, vb. pf. 1) niederkauern, M.; — 2) = potehtati, M.
-
pocẹdíti, -ím, vb. pf. 1) abseihen, Z.; — bis auf die Neige austrinken: vse je pocedil, Dol., jvzhŠt.; — 2) in geringer Menge tröpfelnd entfließen machen, nav. p. se, in geringer Menge zu fließen anfangen, entfließen: solze so se mu pocedile po obrazu, Thränen rollten über seine Wangen; kri se mu je pocedila iz rane; sline se mu pocedijo po čem, es wässert ihm der Mund nach einer Sache; — p. jo, davonlaufen, ausreißen, Jan., Zora, Kr.
-
pocèp, -cę́pa, m. 1) der Fall des reifen Obstes, Cig.; — 2) das Verrecken des Viehes, Cig.
-
pocepətáti, -etȃm, (-ę́čem), vb. pf. 1) niederstampfen, zusammentreten: razbojnika p., Guts. (Res.); grozde p., Danj. (Posv. p.); — 2) ein wenig stampfen.
-
pocẹ́piti, -im, vb. pf. 1) nach einander spalten, verspalten: vsa drva p.; — 2) nacheinander pfropfen: veliko divjakov p.; — 3) durch Impfen verbrauchen, verimpfen, Cig.
16.655 16.755 16.855 16.955 17.055 17.155 17.255 17.355 17.455 17.555
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani