Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (155-254)

  1. telę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. dumme Scherze vorbringen, Mur.
  2. telečják, m. 1) der Tornister, Cig., Vrt., Cv.; ( hs.); — 2) der Kalbstall, C.
  3. telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.
  4. telę̑čnik, m. die Gebärmutter der Kühe, C.
  5. telefōn, m. der Fernsprechapparat, das Telephon.
  6. telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
  7. telegrāf, m. brzojav, der Telegraph.
  8. telegrafı̑ja, f. brzojavstvo, die Telegraphie.
  9. telegrāfski, adj. brzojaven, Telegraphen-, telegraphisch.
  10. telegrām, m. brzojavka, das Telegramm.
  11. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Tublje na Krasu- Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Koblja glava na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. talog.
  12. telembàn, -ána, m. = teleban, BlKr.
  13. telę́mbast, adj. = telebast, Svet. (Rok.).
  14. téłən, -łna, adj. trächtig (o kravi), Mur.- Cig., Jan.
  15. telẹ́nge, f. pl. = telege, Toplice ( Dol.).
  16. tẹlę̑sce, n. dem. telo; das Körperchen.
  17. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
  18. tẹlesína, f. die Körpermasse, Cig., DZ.
  19. teleskōp, m. daljnogled, das Teleskop.
  20. teleskōpən, -pna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
  21. teleskōpski, adj. teleskopisch, Jan. (H.).
  22. tẹlę̑snat, adj. = životen, körperreich, Cig.
  23. tẹlę̑snica, f. = driska, die Diarrhöe, der Durchfall, Bolc- Erj. (Torb.).
  24. tẹlę̑snik, m. del mašniške obleke, das Corporale, C.
  25. tẹlesnína, f. 1) der Körperinhalt, V.-Cig., Sen. (Fiz.); — 2) etwas Körperliches, Cig. (T.).
  26. tẹlę̑snost, f. die Körperlichkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  27. tẹlesomę́rən, -rna, adj. stereometrisch, Jan.
  28. tẹlesomę̑rje, n. die Körpermessung, Cig. (T.); die Stereometrie, Jan.
  29. tẹlesomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, C.
  30. telę̑tar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig., Jan.
  31. teletáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  32. telę́tast, adj. kälberhaft, Cig., Jan.
  33. telę́tce, n. dem. tele; das Kälblein.
  34. telę̑tina, f. das Kalbfleisch; — das Kalbfell oder Kalbleder.
  35. telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.
  36. telę́tji, adj. = telečji, Štrek.
  37. telę́tovən, -vna, adj. kalbledern, Jan.
  38. telę́tovina, f. = teletina, Cig., Jan., C.
  39. telẹ́žica, f. dem. telega; der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
  40. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.
  41. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., Savinska dol.- DSv.
  42. telẹ̑žnjak, m. 1) = teležnik 1) in 2), jvzhŠt.
  43. telíca, f. das Kuhkalb, eine junge Kuh.
  44. telı̑čar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig.
  45. teličáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  46. telı̑čək, -čka, m. das Ochsenkalb.
  47. telíčica, f. dem. telica; = telička.
  48. telı̑čji, adj. vom Kuhkalb.
  49. telı̑čka, f. dem. telica; das Kuhkälblein.
  50. telíge, f. pl. = telege, das Ochsenjoch, Savinska dol.
  51. telı̑təv, -tve, f. die Kalbzeit, Cig., C.
  52. telíti, -ím, vb. impf. kalben, Cig., Jan., C.; — = t. se, Mur., Cig.
  53. teljȃd, f. coll. Kälber, Jan. (H.).
  54. tẹ̑łnat, adj. = telesnat, Jan.
  55. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  56. télog, m. = talog, V.-Cig.; t. zavleči ali s telogom zavleči živini, die Nieswurz einem Vieh durchziehen, V.-Cig.
  57. tẹloglèd, -glę́da, m. das Stereoskop, Žnid.
  58. téloh, m. = talog.
  59. tẹlomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  60. tẹlopìs, -písa, m. die Stereographie, Jan., Cig. (T.).
  61. tẹlopı̑sje, n. = telopis, Jan.
  62. tẹ̑lov, adj. ( eig. Leibes-, Mur.); — tẹ̑lovọ, das Frohnleichnamsfest; o telovem.
  63. tẹlovȃdba, f. die Leibesübung, das Turnen, Cig., Jan., nk.
  64. tẹlovȃdəc, -dca, m. der Turner, Jan., nk.
  65. tẹlovádən, -dna, adj. Turn-, gymnastisch, nk.
  66. tẹlovadíšče, n. der Turnplatz, Vest.
  67. tẹlováditi, -vȃdim, vb. impf. = telo vaditi, turnen, nk.
  68. tẹlovȃdnica, f. die Turnanstalt, die Turnhalle, Jan., nk.
  69. tẹlovȃdnik, m. = telovadec, Cig.
  70. tẹlovȃdski, adj. Turner-, Turn-, Jan., nk.; telovadska knjiga, Telov.
  71. tẹlovȃdstvọ, n. die Gymnastik, die Turnkunst, Jan., C.; telovadstva se naučiti, Telov.
  72. tẹlǫ́vən, -vna, adj. = telesen, körperlich, leiblich, Habd.- Mik., Mur., Jan., C.
  73. 1. tẹlǫ̑vnik, m. die Weste, Mur., Cig., Jan., Jurč.
  74. 2. telovník, m. = telog, talog, Levst. (Beč.), Dol.
  75. tẹlǫ́vnost, f. = telesnost, die Körperlichkeit, Mur., C.
  76. tẹ̀m, conj. čim — tem, je — desto; — prim. ta ( pron.).
  77. təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
  78. təmáča, f. = tema, Gor.
  79. təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Podkrnci- Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
  80. təmáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. etwas dunkel werden, Jan.
  81. təmáčnost, f. die unvollständige Dunkelheit, Cig.
  82. təmȃn, -mnà, adj. = temen.
  83. təmàv, -áva, adj. dunkel, (témav) Mur., Danj.- Mik.
  84. təmávost, f. die Dunkelheit, Jan. (H.).
  85. tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.- Valj. (Rad); — der Scheitel ( math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.
  86. témelj, -ę́lja, m. der Grund, das Fundament, Cig., Jan., nk.; — ( pren.) die Grundlage, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.; prim. gr. θεμέλιον Mik. (Et.).
  87. temę́ljən, -ljna, adj. Grund-, Fundamental-, Cig., Jan., nk.; temę̑ljna pravica, Jan.
  88. temeljı̑t, adj. gründlich, Cig., Jan., nk.; — hs.
  89. temeljı̑tost, f. die Gründlichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  90. təmə̀n, -mnà, adj. dunkel, finster; — dunkel ( v. Farben); — blind, trübe ( v. Glas); tudi: témən, Št.
  91. tẹmenàt, -áta, adj. hochgescheitelt, Cig.
  92. tẹ́mence, n. dem. teme; das Scheitelchen, Valj. (Rad); kodrasto t., Greg.
  93. tẹ́menci, m. pl. = temenice, die Haarschuppen, Fr.- C.
  94. tẹ́menica, f. 1) das Scheitelbein, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) pl. tẹ́menice, die Kopfschuppen, bes. bei neugeborenen Kindern, V.-Cig., Št.
  95. tẹ́menik, m. der Höhepunkt, Cig.; t. kake stavbe, der höchste Punkt eines Baues, DZ.
  96. tẹmeníšče, n. der Scheitelpunkt, Cig. (T.); der Zenith, Žnid.
  97. tẹ́menski, adj. Scheitel-; temenska kost, temenski lasje, Cig.; temenski možjani, Erj. (Som.).
  98. tẹmenúha, f. das Maiblümchen (convallaria majalis), Hal.- C.
  99. təmína, f. = tmina, tema, die Finsternis, Z.
  100. təmnȃva, f. eine dunkle Stelle, V.-Cig.

   1 55 155 255 355 455 555 655 755 855  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA