Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.501-1.600)

  1. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  2. iztečȃj, m. der Ablauf, Cig. (T.), DZ.
  3. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  4. iztečína, f. das Ausgeflossene, Cig. (T.).
  5. iztę̑ga, f. die Ausstreckung, C.
  6. iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.- Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.
  7. iztegávati, -am, vb. impf. = iztegati, = iztegovati; — i. se, sich strecken, Jan., jvzhŠt.
  8. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  9. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  10. iztegovȃnje, n. das Ausstrecken; das Gerecke, Cig.; — prim. iztegovati.
  11. iztegováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken; hervorrecken; — = raztegovati.
  12. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  13. iztèk, -tę́ka, m. der Auslauf (des Wassers), Cig., Jan., C.; — der Ablauf, die Erlöschung, Cig., C.; — der Ausgang, C.; slabi i., der Misserfolg, Cig.
  14. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  15. iztẹ́kati, * -tẹ̑kam, vb. impf. ad izteči; ausfließen, entströmen, erquellen, Cig., Jan., M.; — i. se, münden, Cig., Jan., nk.; — ablaufen, zuende gehen; ura se izteka, Z.
  16. iztəkljìv, -íva, adj. vorwitzig, C.
  17. iztəkljívost, f. die Vorwitzigkeit, C.
  18. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  19. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  20. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  21. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  22. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  23. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  24. iztẹpȃłnica, f. die Kleidergeißel, Cig.
  25. iztẹpálọ, n. = iztepalnica, Cig.
  26. iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
  27. iztepı̑, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
  28. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
  29. iztę̑pnik, m. ein Bund schlechteres Stroh, Polj.; — prim. iztepi in otep.
  30. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  31. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  32. izteptávati, * -am, vb. impf. ad izteptati, Jan. (H.).
  33. izterjȃtəv, -tve, f. die Einbringung (einer Schuld), Jan.; i. dolgov, DZ.
  34. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.
  35. izterjȃva, f. die Eintreibung (von Forderungen), Cig., Jan.
  36. izterjávati, -am, vb. impf. ad izterjati; = izterjevati.
  37. izterjevȃnje, n. das Einfordern (von Schulden).
  38. izterjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izterjati; einfordern, eintreiben; dolgove i.
  39. izterjevȃvəc, -vca, m. der Eintreiber (von Forderungen), Nov.
  40. izterljìv, -íva, adj. kar se da izterjati, einbringlich, Jan. (H.).
  41. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
  42. iztesávati, -am, vb. impf. ad iztesati.
  43. iztesováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztesati.
  44. iztezȃłnica, f. die Folterbank: na iztezalnico položiti, LjZv.
  45. iztę́zati, -am, vb. impf. = iztegati; — i. se, im Verrecken begriffen sein, Z.
  46. iztezováti, -ȗjem, vb. impf. = iztegovati, Z.
  47. izučı̑təv, -tve, f. die Ausbildung, C.; — die Erlernung, Cig.
  48. izumı̑telj, m. der Erfinder, nk.
  49. izȗstək, -stka, m. der Ausspruch, die Aeußerung, C.
  50. izȗstən, -tna, adj. = usten, mündlich: izusten prevod, mündliche Uebersetzung, DZ.; izustna preskušnja, mündliche Prüfung, DZ.; izusten govor, freier Vortrag, Cig. (T.).
  51. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
  52. izvı̑tək, -tka, m. die Krümmung: na izvitke jadriti, lavieren, Cig., DZ.; — hs.
  53. izvolı̑təv, -tve, f. die Erwählung, die Wahl, Mur., Cig., Jan., nk.; i. sprejeti, die Wahl annehmen, nk.
  54. izvrẹ̑tək, -tka, m. die Quelle, C.
  55. izvŕstən, -stna, adj. vortrefflich, vorzüglich, ausgezeichnet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  56. izvršı̑telj, m. der Vollzieher, der Executor, DZ., nk.
  57. izvršı̑təv, -tve, f. die Ausführung, die Execution, C., Levst. (Pril.), nk.; i. sklepa, nk.; i. zakona, die Vollziehung des Gesetzes, Levst. (Nauk).
  58. izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.
  59. izžəhtẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. = pokvariti se, po zlu iti (o jedilih), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  60. jákostən, -tna, adj. kräftig, stark, Z., Jan. (H.).
  61. jesētər, -tra, m. der eigentliche Stör (acipenser sturio), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — prim. rus. osetrъ.
  62. jẹ́stən, -stna, adj. essbar: jestna goba, Cig.
  63. ję̑zernatən, -tna, adj. = jezernat, C.
  64. jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
  65. jeznorítən, -tna, adj. = jeznorit, Jan. (H.).
  66. juftę̑n, adj. Juchten-, Jan.
  67. juhtę̑n, adj. = juften, Jan.
  68. juhtenína, f. = juftovina, Jan.
  69. južnotečájən, -jna, adj. Südpolar-: -jne dežele, Cig. (T.).
  70. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
  71. kakšte, kakšteč, adv. = kakor koli, (-šteč = -hoteč), ogr.- Mik.; — prim. hte.
  72. kalı̑təv, -tve, f. die Härtung (des Eisens), Jan.
  73. kamenítən, -tna, adj. steinig, Dict., Jan., M.; — steinern, Cig., Jan.; kamenitna krava, LjZv.
  74. kamenotȇrəc, -rca, m. der Steinbrecher, C.
  75. kamenotę̑səc, -sca, m. der Steinmetz, Cig., Jan., C., Zora; — rus.
  76. kamenovítən, -tna, adj. = kamenovit, Meg.
  77. kántən, -tna, adj. den Concurs betreffend, Cig.
  78. kanterič, m. = kantarič, Bes.
  79. karākter, m. značaj, der Charakter.
  80. karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  81. karātən, -tna, adj. Karat-: karatna utež, das Karatgewicht, Cig., Jan.
  82. karstenīt, m. der Karstenit ( min.), Cig. (T.).
  83. kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
  84. kȃrtən, -tna, adj. Karten-: Jan.
  85. kastēl, m. kleine Festung, das Castell.
  86. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  87. kastelānstvọ, n. die Castellanswürde, Cig.
  88. katāstər, -tra, m. popis zemljiških razmer, der Cataster; v k. zapisati, catastrieren, Cig., Jan.
  89. kātedra, f. učiteljska stolica, der Katheder, Cig., Jan., Cig. (T.); (tudi rus.).
  90. kategōričən, -čna, adj. določen, kategorisch, Cig. (T.).
  91. kategorı̑ja, f. razred, vrsta, die Kategorie.
  92. katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
  93. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
  94. katehētika, f. die Katechetik, Cig., Jan.
  95. katehētski, adj. Katecheten-, katechetisch.
  96. katehīzəm, -zma, m. = katekizem.
  97. katekēt, m., Cig., pogl. katehet.
  98. katekīzəm, -zma, m. nauk ( pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.
  99. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  100. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA